frenkyboy napisal/-a:Na žalost ne morem deliti ker ni bilo snemano. Je pa bilo v sklopu predavanj na Univerzi v Mariboru. Predavala je Darja Topolšek.
Trditi 30kn za čezoceanko je malce čudna izjava. Sposobne so le nekatere, plujejo pa načeloma ne nikoli tako hitro razen ob delanju klase takoj ob izplutju. Tudi na forumu lahko prebereš teme glede porabe naših čolnov in iskanje potovalne hitrosti. Ponavadi iščeš čimvišjo hitrost za neko 'pametno' porabo goriva.
Jaz bi sicer že na tem mestu ločil trgovsko od vojaškega ter pleasure segmenta, ker le trgovska rabi delat € direktno.
Če se osredotočim na trgovsko floto (kar tudi sprašuješ/te zanima) gre najprej ločit:
-sorazmerno drag tovor (kontejnerji, ro-ro) in poceni tovor (generalci ponavadi, dry bulk) ter
-lahek (passenger, ro-ro, kontejnerji) in težek tovor (dry bulk, tankerji ipd.).
-tankerska plovba-od naročila do naročila (navadno bulkerji in tankerji) in pa ustaljena linija (navadno kontejner, ro-ro, ro-pax,...)
Pri dragemu tovoru gre ponavadi za končne izdelke (kar je v kontejnerjih), tovorna vozila na trajektih npr. v sistemu pomorskih avtocest, polizdelke, ljudi in ostalega kar rabi hitro na cilj. V teh primerih imaš ladje, ki plujejo hitreje (recimo 15kn+, High Speed Crafts po Balearih z 80m okoli 25kn+, križarke 300m+ 20kn+). Pri surovinah in polizdelkih na debelo, ki so sorazmerno težki in poceni pa uporabljaš ladje, ki so zasnovane za počasnejšo plovbo (tako kot pri hitrejših imam v mislih predvsem hidrodinamično obliko trupa in vrsto propulzije). Tankerji in bulk danes vozijo nekje 12-13kn max. Sposobni so okoli 18kn, vendar več o tem spodaj.
Pri linijski plovbi imaš tempiran pristanek v luki praktično do ure in so navadno znani že vnaprej. Na drugi strani imaš imaš tankersko plovbo, ki ne pluje po urniku, a ima le okvirne čase prihodov v pristanišče, saj je cilj navadno vedno drugje.
Eden najpomembnejših espektov v trgovski mornarici je seveda finančni. Strmi se k najcenejši voznini. Poleg stroška posadke in amortizacije barke je zraven še en velik faktor: gorivo.
V literaturi ladijskih motorjev dostikrat najdemo tudi te 4 izraze:
-SSS (Super Slow Speed)
-CSR (Continous Service Rating)
-MCR (Maximum Continous Rating)
-SFOC (Specific Fuel Oil Consumption), ki se meri v g/kWh, torej koliko gramov goriva na določeni obremenitvi motor porabi za ustvarjanje moči 1 kW 1 uro.
V dokumentih motorja dobimo tudi tabelo SFOC v odvisnosti od % ročice plina in tako lahko preračunamo porabo motorja na 1h, potovanje,...
MCR je 100% delovanje motorja, CSR je okoli 85% MCR, SSS je okoli 30% MCR.
Na MCR se pluje ZELO redko zaradi omejitve makine same. V večini se obratuje nekje med SSS in CSR. Zakaj? Ker moč (v teoriji) raste v odvisnosti na hitrost s tretjo potenco. Iz tega izhaja, da je razlka v hitrosti med npr. 50% MCR in 85% MCR sorazmerno majhna glede na privarčevano gorivo.
Malce sem že zašel. Kakorkoli, 30kn plujejo le redke. Sploh čezoceanke.