Na zadnji sliki je videti kot, da si naenkrat naložil preveč laminata in se je skuril zaradi reakcije ob polimerizaciji.
Če je to res, boš moral ponovit vajo.

Itak jo moraš, ker je slabo sanirano. Pa ne bit jezen na ta stavek, ne želim šimfat, res je tako.
Spoj med staro tkanino, ter novo tkanino je prekratek in ti ga bo odstriglo. Les v notranjosti je bolj fršolunga kot nosilni element, ker je les premehak glede na laminat in dimenzije so premajhne. Vztrajnostni momenti tega lesa so nekajkrat manjši od rebra, strižne napetosti pa itak. Če napraviš trdnostni račun celega elementa ugotoviš, da je lepenka tam not enako koristna kot ta les.
Narejeno je lično, ampak prešvoh. Spoj med dvema laminatoma mora biti teoretično dolg najmanj 12 kratnih debeline laminata, ali najmanj 10 cm, če je laminat tanek. (Enako se prekrivajo posamezne plahte tkanin, ko delaš nov izdelek.) Ker v praksi nastajajo vsemogoče napake, se spoj napravi okrog 15 krat tako dolg kot je laminat debel. Star laminat pobrusiš v klin, ga dobro raztopiš z
stirenom (ne z acetonom) in takoj začneš laminirat.
In ne delat več kot 3-4 mm debeline naenkrat, če nimaš smole za infuzijo, to moraš pa zgostit z tiksijem, da ne steče dol.
Tako popravilo kot je na sliki se navadno napravi potihoma v želji po čim manjših stroških na plovilu, ki gre takoj po popravilu v prodajo. Ti boš to barko verjetno uporabljal, ta del barke je zelo pomemben, gor boš imel otroke in razmisli o pravilni sanaciji tega podstavka.
Na drugi strani je nekdo napisal, da ne uporabit mate, temveč tkanino.
To ne bo čisto držalo!
Če delaš ročno brez vakuuma MORAŠ dat mato med dva sloja tkanine, drugače bo prej ali slej delaminiralo. In klasična tkanina trdnostno ni kaj prida boljša od mate. Če vzameš multiaksialno je stvar drugačna, ampak tule je brez veze, tu je mata čisto dovolj.
In še najpomembnejša: NE POPRAVLJAT Z POLIESTERSKO SMOLO, KER SE STAREGA LAMINATA NE PRIME DOBRO!!!! Vzemite VINILESTER.