Nosilec sidra

[Nikola T.]

Če sta sidro in veriga pocinkana in ti galvanika deluje na inox, potem imaš nek "super" kvaliteten obračanik.


Na barki imam sidro INOX (Wasi cca 30kg), obračalnik 10mm, 9,2t Ultra marine..), 10mm inox veriga... nobenega niti najmanjšega problema z galvaniko ne z rjavenjem v sidrniku.

[SR 290]

Saj ne vem kaj je. Rjavi ne, samo nekaj kot vodni kamen se gor nabere. Isto se nabere na propeler in solna kislina pobere dol.
Lažem. Mislim, da vem, da je organsko, ampak a ima morebiti galvanika kaj zraven, da se kamen hitreje nabere? Verjetno butasto vprašanje.

[nac]

[quote="PogachnyK"



Včasih smo rekli nerjaveče železo, sedaj rečemo samo še nerjavno, kar je tudi pravilno.[/quote]

Kaj pa je razlika????

[PogachnyK]

Laično?

Še vedno oksidira ( "požira"), samo rjavega fleka ni vidnega.

Nisem strojnik, samo strojniško biblijo imam pa vedno na dosegu roke.... Je vredna vsakega centa, tudi če nisi šolan, je G. Kraut opisal stvari izredno.

[SR 290]

O strojništvu se mi nekaj malega sanja in približno vem kaj je korozija. Tu se zelo hitro, praktično po dveh dneh, na površino nabere nekaj kot vodni kamen, ampak ko jeseni to spereš z solno kislino je površina še vedno sijoče polirana kot pred uporabo.
Razmišljal sem, da se morda te kamenotvorne živalce raje primejo površine, ki je pod šibko elektrolizo. Na starih verigah je vedno polno velikih klapavic in te so tam zaradi apetita po železu v jeklu, ta pa se jim predstavi z nabojem.

[NASA]

O strojništvu se mi nekaj malega sanja in približno vem kaj je korozija. Tu se zelo hitro, praktično po dveh dneh, na površino nabere nekaj kot vodni kamen, ampak ko jeseni to spereš z solno kislino je površina še vedno sijoče polirana kot pred uporabo.
Razmišljal sem, da se morda te kamenotvorne živalce raje primejo površine, ki je pod šibko elektrolizo. Na starih verigah je vedno polno velikih klapavic in te so tam zaradi apetita po železu v jeklu, ta pa se jim predstavi z nabojem.

Kaj pa če samo suha sol?

[SR 290]

Ne, ni. Vodni kamen je. Če je to samo zaradi narave in električni naboj nima nič zraven me ne moti. Če je pa karkoli v zvezi z elektrolizo mi da mislit zaradi propelerja, ker je bil tudi mimogrede mat in tam mimogrede lahko odnese kak pomemben kos kovine.

Cinki so naslednji:
- cinkano sidro in cinkana veriga. Stik z maso na plovilu? Morda preko vitle, če je na verigi. (Imam 20 m verige in 30 m vrvi.)
- na peti je nekaj velikih cinkov od katerih se je največji pričel luščit, a ga je še vedno 3/4 gor. Peta ni povezana z maso na plovilu, ker je med njo in menjalnikom sklopka z gumi blažilci, krmiljenje je pa hidravljično.
- tople vode ali kakega drugega grelca nimamo in se ni treba igrat z masami.

[PogachnyK]

Cink ima prednost predvsem v tem, da lahko deluje kot pasivna in aktivna zaščita pred korozijo.

Se pravi, ko nekaj "pocinkamo" je ta najprej pasivna zaščita, ko pa zadevo potopimo v elektrolit (slana voda) pa začne delovati kot aktivna. In kasneje zopet ko cink oksidira kot pasivna... Ter ko se vrhnja plast oksida obrablja ( trenje med členi npr::) zopet postane aktivna... In tako dokler imamo kaj cinka na voljo..

Tako da, galvaniki se v morju ne moremo izogniti. Zato kombiniranje inox sider, inox vrtavk pa malo jeklene verige dela precej več škode, kot pa če je vse isti material....

Ker vsaj v sidrniku ( recimo, da je to približno suh prostor), se ob enakem materialu galvanika precej manj deluje, če je vse isto material, kot pa kombiniranje kitajske verige, italijanske vrtavke, ter slovenskega sidra in nemškega vinča in francoske bitve...

[SR 290]

Torej predvidevaš, da je tisti "kamen" na vrtavki v resnici cink iz verige, ter sidra?

[PogachnyK]

Nisem doma, pa nimam biblije prnsebi :;)


Ja možno ja...