Propeler in njegovi parametri

Vse o gliserjih, cruiserjih in jahtah ter plovba z njimi

Moderatorji: moderator2, cibro, moderator

Uporabniški avatar
Gorki
Kontraadmiral
Prispevkov: 257
Pridružen: Po Jul 25, 2011 11:15
Kraj: Ljubljana

Propeler in njegovi parametri

OdgovorNapisal/-a Gorki » Če Okt 10, 2013 18:53

Motor: Yamaha F100 DETL
Čoln: Anytec 622 SP
Masa praznega čolna: 720 kg
Skupna masa na testu: 1300 kg
Slika

Rezultati meritev z različnimi propelerji:
Slika
Vir: http://propulse.jetshop.se/pub_docs/fil ... 7_2007.pdf

Komentiranje pa prepuščam vam ;)
SR 290
Admiral
Prispevkov: 4834
Pridružen: Če Avg 02, 2012 17:40

OdgovorNapisal/-a SR 290 » Če Okt 10, 2013 19:36

V oči bodejo nekatera nesorazmerja. Recimo:

-Yamaha permormance 4 dosega ob 5.600 rpm najvišjo hitrost 33,5 knt, ob 1.000 rpm manj pa 28 knt, ob najmanj 7,1% slipu.
-Xamaha performance 3 dosega najvišjo hitrost 34,3 knt, a le 27 knt ob 1.000 rpm manj, čeprav ima le 4,9% slipa.

Glede na to, da slip z manjšanjem vrtljajev precej pada, bi moral Performance 3 imeti ob 1.000 manj rpm bistveno višjo hitrost od performance 4. Ima namreč manj slipa, zaradi česar bolje prime tudi ob nižjih vrtljajih in ima višjo največjo doseženo hitrost.

Taka nesorazmerja so praktično pri vseh meritvah, vendar so vse meritve inox propov v območju do 20%. Možno, da niso merili dejanskih korakov, temveč so uporabili to, kar je natisnjeno na propih, to pa ne drži vedno.

Škoda, da so merili le Yamahine propelerje. (PT in Michigan proizvajata originalne prope za Yamahino prvovgradnjo, Solas je pa itak enako kot rezervno kolo pri avtu.)

Pravi test bi bil, če bi dali na gred še ustrezne prope od Stileta, Signature, Turbo in Mercury. Ravno ameriško preveč "enostaven" Mercury je v tem segmentu resnično dober.
Uporabniški avatar
Gorki
Kontraadmiral
Prispevkov: 257
Pridružen: Po Jul 25, 2011 11:15
Kraj: Ljubljana

OdgovorNapisal/-a Gorki » Če Okt 10, 2013 20:26

Jah, glede Yamaha Performance 3 in 4 kraki, se mi zdi jako čudno, da se zavrtita popolnoma enako... Iz tega bi sklepal, da imajo kraki različno geometrijo, ki vključuje tudi cup. Mal filozofiram: a ni možno, da ima 3-kraki večji cup (ki prime pri višjih hitrostih) in manjši "osnovni" korak (zato tudi manjši teoretični slip), 4 kraki pa manj cup-a in malo večji "osnvni" korak, ki pa bolje "grabi" v nekih srednjih vrtljajih. Ker to kar si ti opazil, se tudi zgodi pri Yamaha standard 3x13x19 in Yamaha standard 3x12 5/8x21. Slednji je hitrejši pri WOT, a počasnejši pri nižjih vrtljajih.

Kar je še mogoče omembe vredno je to, da lahko z napačnim propelerjem pri potovalki dosežeš tudi do 20% večjo porabo... Toliko o tem, ali se splača komplicirat s propelerjem ali pa ne :lol: In, če dodamo še trim, težišče, višino motorja, se verjetno lahko že precej nabere med dobro in slabo konfiguracijo... :wink:

Kar se mene tiče je v testirani kombinaciji Michigan Apollo zmagal. Dobra končna, dobra ekonomija in dober pospešek (seveda v okvirjih testa, kaj pa bi amerigosi dosegli s svojimi propi pa ne vem).

@SR290
Škoda, da so merili le Yamahine propelerje. Pravi test bi bil, če bi dali na gred še ustrezne prope od Stileta, Signature, Turbo in Mercury.


Ja je.iga, a ni že tole veliko napram temu kaj sploh lahko najdeš od real life meritev na internetu... :D Še ti ni dost... :lol: "I tata bi sine" ;)

Še ena zanimiva tema na porabo s precej meritvami:
:arrow: Sport boat and RIB forum: Fuel Consumption
SR 290
Admiral
Prispevkov: 4834
Pridružen: Če Avg 02, 2012 17:40

OdgovorNapisal/-a SR 290 » Če Okt 10, 2013 20:54

Gorki napisal/-a: Mal filozofiram: a ni možno, da ima 3-kraki večji cup (ki prime pri višjih hitrostih) in manjši "osnovni" korak (zato tudi manjši teoretični slip), 4 kraki pa manj cup-a in malo večji "osnvni" korak, ki pa bolje "grabi" v nekih srednjih vrtljajih.


Ne, ker cup zares zgrabi šele nad 40 vozli. Takrat se zgodi konkreten skok v oprijemu. Pri nižjih vrtljajih deluje, a povsem linearno. In še to je zanimivo, da pri cupu velja pravilo:Manj je več. Če je prevelik ne bo bolje deloval, le čoln bo bočno nagibalo in poraba bo skokovito narasla. Mora ga biti ravno toliko, da porazdeli silo vzgona po celi globini lopatice in se zato lahko poveča sila vzgona - kot flapi pri letalu. Ko to presežeš, potegneš vzgon preveč nazaj in napadna ivica propelerja zapluži po vodi z negativnim kotom-zavora.

Tudi drugačna oblika krakov ne more tako drastično vplivat na spremembo karakteristike, saj je v igri ušivih 25-35 vozlov, tu se pa še čisto nič ne dogaja, propeler lepo po šolsko pluje.

Verjetno so koraki natisnjeni bolj za vzorec, v resnici so pa drugačni. druge razlage nimam.


p.s.
Tudi PT in Michigan sta amerigosa, le da sta tu v funkciji gastarbajterja. :D


Imaš pa prav, da si našel kar bogato in referenčno testno paleto.
Uporabniški avatar
Gorki
Kontraadmiral
Prispevkov: 257
Pridružen: Po Jul 25, 2011 11:15
Kraj: Ljubljana

OdgovorNapisal/-a Gorki » Pe Okt 11, 2013 08:39

@SR 290
Ne, ker cup zares zgrabi šele nad 40 vozli.

Ja, Donald M. MacPherson pravi, da je ta meja že pri 30kn: :arrow: Small Propeller Cup: A Proposed Geometry Standard and a New Performance Model

Kako si razlagaš pa omenjeno obnašanje v primerjavi Yamaha standard 3x13x19 in Yamaha standard 3x12 5/8x21?
SR 290
Admiral
Prispevkov: 4834
Pridružen: Če Avg 02, 2012 17:40

OdgovorNapisal/-a SR 290 » Pe Okt 11, 2013 08:55

Gorki napisal/-a:Kako si razlagaš pa omenjeno obnašanje v primerjavi Yamaha standard 3x13x19 in Yamaha standard 3x12 5/8x21?



V glavnem v končnih vrtljajih. Večji se hitreje vrti in ima ob potovalki precej višje vrtljaje kot manjši, zato slip počasneje pada. Ravno zato sem se v prvem komentarju obregnil v 3 in 4 krake Performance, ker imata enake vrtljaje pri wot.
To je morda šolski primer zakaj se ne sme iti v premajhne vrtljaje propelerja.


p.s.
Pri 30 vozlih in 13" premera dvomim, da se dogaja "zvočni zid" in cup po moje še ne preskoči na "trdi" režim. Ne rečem 15" premera, tam je obodne hitrosti že skoraj dovolj. Potegni rezultanto obodne in potovalne hitrosti, tej dodaj še slip in boš videl, da je 30 vozlov še malce premalo za pogoje enake zvočnemu zidu pri zraku.


Naša izkušnja je, da hudo ventiliran Maximus tja do 38-42 vozlov tolče z okrog 23%- 26% slipa, kasneje se pa stvar skokovito popravi in pri 46-48 vozlih je že okrog 18%. Ne vemo še, a sem prepričan, da bo ob končni hitrosti slip med 10% in 15%.
Prav čutiš, kako zavre mašino, kot bi pri avtu prestavil iz pete v šesto. Ne vem kako je to pri potopljenih popelerjih, a bistveno drugače verjetno ni.
Nazadnje spremenil SR 290, dne Pe Okt 11, 2013 14:37, skupaj popravljeno 1 krat.
SR 290
Admiral
Prispevkov: 4834
Pridružen: Če Avg 02, 2012 17:40

OdgovorNapisal/-a SR 290 » Pe Okt 11, 2013 12:51

Gorki napisal/-a:Kar je še mogoče omembe vredno je to, da lahko z napačnim propelerjem pri potovalki dosežeš tudi do 20% večjo porabo... Toliko o tem, ali se splača komplicirat s propelerjem ali pa ne :lol: In, če dodamo še trim, težišče, višino motorja, se verjetno lahko že precej nabere med dobro in slabo konfiguracijo... :wink:


Propelerje drugih proizvajalcev nisem omenjal, ker bi bili tile morebiti slabi, sploh ne! Hec je v tem, da nekateri gliserji zahtevajo od propelerja dvig premca, drugi dvig krme, tretji oboje, četrti zahtevajo nevtralnost. Tile iz testov imajo hudo podobne karakteristike kar se tega tiče. Je malenkostna razlika med njimi, vendar noben ni izrazit dvigovalec premca, ali krme. Predvsem Mercury ima široko paleto propelerjev z povsem različnimi karakteristikami in četudi morebiti, ampak res morebiti, slabše izdelan je lahko tisti, ki se ujame z plovilom presneto učinkovitejši.
Če pogledaš fotografijo nad testnimi podatki vidiš, da je krma visoko iz vode, premec pa še vseeno "pluži" po gladini. Na prvi pogled je videti, da vpadni kot niti blizu ni željenim 3-5 stopinjam in to stane ogromno bencina, ter hitrosti. Propeler brez trobente, z večjim rake..., bi delal čuda na tem testu, ampak Yamaha ga žal nima.


Zopet naš primer, ki deluje off topic, ampak gre v temo o porabi.
Proizvajalec noge nam je v test poslal Maximusa in PT OFX5, za katerega je dal roko v ogenj, da bo špica vseh špic. Na njegovem gliserju namreč deluje kot ura in noben labbed prop ga ne premaga.
Ko smo tega PTja nataknili na našo gred je čoln sicer vrglo iz vode z zelo visoko dvignjenim premcem, ampak potem pa ni bilo najbolj dobro. Vleklo je na levo, minimalka je bila 28 vozlov, trim je le na pol prijel in v zavoju je mimogrede potegnil zrak.
Naslednji je bil Maximus, ki smo ga malce prilagodili našemu škafu. Iz vode je potegnil enako hitro kot PT, vendar brez dviga premca, minimalka je padla na 17-18 vozlov in v zavoju niti pod razno ne potegne zraka. Trima se kot v sanjah in v nobeni fazi ne potegne plovila v levo. Je nevtralen kot duo prop.
In oba propelerja naj bi imela enake karakteristike, PT naj bi imel celo več bow lifta.
Ta PT deluje na plovilu forumaša Volvota povsem posrečeno, čeprav še ni čisto pika na i.
Toliko o tej nikoli končani štoriji. :D
Uporabniški avatar
Gorki
Kontraadmiral
Prispevkov: 257
Pridružen: Po Jul 25, 2011 11:15
Kraj: Ljubljana

OdgovorNapisal/-a Gorki » So Okt 12, 2013 07:57

@SR290:
Pri 30 vozlih in 13" premera dvomim, da se dogaja "zvočni zid" in cup po moje še ne preskoči na "trdi" režim.


O kakšnem "zvočnem" zidu se pogovarjamo? :roll: Ker o pravem se sigurno ne... V vodi bi bilo to pri nekje 5600 km/h. 20" propeler bi se moral zavrtet na slabih 60.000 vrt/min. Govorimo torej on nekem drugem preskoku... Če enalogja s flapom (zakrilci) na letalu drži, potem bi moral cup delovat po celem področju hitrosti.

Do sedaj sem živel v prepričanju, da cup poveča efektivni korak po celem področju. Razumel sem, da je smoter cup-a v tem, da se zmanjša vpadni kot kraka propelerja (sprednjega dela) in s tem zmanjša možnost "trganja" toka pri pospeševanju čolna, ko ima lopata propelerja velik vpadni kot glede na tok vode (primer spodnja slika).
Slika

Učinek cup-a (porazdelitev nadtlaka (spodnja stran) in podtlaka (zgornja stran) po globini profila kraka):
Slika

Izvleček iz strani Speed Afloat: The impact of propeller cup on speed (govori sicer o površinskem propelerju):

Cup is fundamental in a surface propeller. It helps on getting on plane, increases mid range speed, but it affects as well as the camber the Kq and Kt of the propeller curve. Keep in mind that an excess of cup will heavily load the engine without improving the performance of the boat. No cup will make the boat take a very long time to get on plane, and in some cases will not allow the boat to plane at all, even if the gear ratio is small and P/D ratio is high. This is one of the main reasons why it is of premium importance to calculate a surface propeller from true numbers obtained from cavitation tunnel.
Most of the modern surface propellers have a non constant cup. The effect of the cup is very important at low and intermediate speeds. When repairing the propellers it’s very important not to grind or modify the cup. Engine revolutions and planning could be affected.



@SR 290: Prosil bi te za malo bolj egzaktno razlago ali pa vsaj povezavo na kak prispevek na to temo. Drugače je to bolj voodoo. Kaj in zakaj se zgodi, da propeler "prestavi v II. prestavo"?

Če pogledaš fotografijo nad testnimi podatki vidiš, da je krma visoko iz vode, premec pa še vseeno "pluži" po gladini. Na prvi pogled je videti, da vpadni kot niti blizu ni željenim 3-5 stopinjam in to stane ogromno bencina, ter hitrosti. Propeler brez trobente, z večjim rake..., bi delal čuda na tem testu, ampak Yamaha ga žal nima.

Slika ni s testa, ampak sem jo pripel, da imamo občutek za kakšno plovilo gre. :wink: Se opravičujem, če ja zavajujoče.
Uporabniški avatar
Gorki
Kontraadmiral
Prispevkov: 257
Pridružen: Po Jul 25, 2011 11:15
Kraj: Ljubljana

OdgovorNapisal/-a Gorki » So Okt 12, 2013 08:39

Našel sem še ene zanimive podatke glede porabe... :wink:

Gre pa za tole kombinacijo:
Čoln: 170 Montauk
Motor: Mercury 90 four stroke (4T)
prestava v nogi: 2,33:1
propeler: Laser II 13-1/4x20
Prazna teža: 812 kg
Teža na testu: 1000 kg
temperatura vode: 19°C
temperatura zraka: 20°C

Slika propelerja:
Slika

Slika čolna:
Slika
Slika

Graf porabe, hitrosti, ekonomije in slipa:
Slika
Podatke sem dobil na Boston Whaler in jih "prebrikal" v nam bolj razumljive enote.
SR 290
Admiral
Prispevkov: 4834
Pridružen: Če Avg 02, 2012 17:40

OdgovorNapisal/-a SR 290 » So Okt 12, 2013 08:54

Gorki napisal/-a:O kakšnem "zvočnem" zidu se pogovarjamo? :roll: Ker o pravem se sigurno ne... V vodi bi bilo to pri nekje 5600 km/h. 20" propeler bi se moral zavrtet na slabih 60.000 vrt/min. Govorimo torej on nekem drugem preskoku... Če enalogja s flapom (zakrilci) na letalu drži, potem bi moral cup delovat po celem področju hitrosti.


"Zvočni zid" je pri zraku, ko se zrak ne utegne več organizirano umikat objektu in ga prične nabijat. Voda je 800 krat težja, gostejša in se ta pojav zgodi precej prej. Voda enostavno naenkrat postane relativno trša in tisti repek na koncu propelerja dobi večji oprijem.
Sam si to razlagam kot skok v vodo. Do določene hitrosti padca v vodo je vse vredu, nad njo te pa zmaliči. Na pamet povedano se mi zdi, da je v vodi za učinek "zvočnega zidu" potrebna devetkrat nižja hitrost kot v zraku. Če se ne motim so avtomobile F1 aerodinamično testirali v vodnih tunelih ravno zaradi tega.

Cup vsekakor deluje na celem območju, vendar se nad to hitrostjo bolj pozna njegov učnek. (V tvojem grafu se to vidi na slipu približno pri 33-35 vozlih.) Slip hitro prične padat in hitrost se precej občutneje veča v primerjavi z naraščanjem vrtljajev. To občutiš nekako kot prestavo iz pete v šesto. Vem, da se to zgodi, zakaj natančno pa ne vem. Morda propeler doseže svoj optimalni izkoristek (na grafu je slip okrog 10%), ko presežeš določeno hitrost pa cup izraziteje prime in tu se na grafu linija padanja slipa zopet potegne navzdol in to čutiš, ter slišiš.

Uporabnega članka zaenkrat nisem našel, a graf zgoraj malce pritrjuje. Tudi Mac Pherson namiguje o 30 vozlih, ki jih ne negira.
Malce višje trdim o 40 vozlih, a sem zamešal vozle z mph.






Kot vidiš na Mac Pharsonovi skici porazdelitve vzgona cup ni namenjen zmanjšanju vpadnega kota, temveč enakomernejši porazdelitvi vzgona, zato lahko krilo-propeler učinkovito leti skoz vodo pod večjim vpadnim kotom, oziroma nosi več. (Verjetno oba enako razumeva.)
Ravno cup je neka "megla" pri določanju slipa. Optimalen slip naj bi bil pri najvišji hitrosti nekje med 10% in 15%, odvisno od namena plovila. Alu propi pri malce hitrejših plovilih zelo težko pridejo do tako nizkih številk, ker imajo predebel profil.
Inoks propi imajo navadno "manjši" slip in recimo teh 7% iz tega Yamahinega testa v resnici sploh ni 7%, temveč nekje med 10% in 15%. Zakaj? Zato, ker ima propeler z 19" korakom v resnici na pamet povedano 20" korak, če upoštevaš še cup.
Uporabniški avatar
Gorki
Kontraadmiral
Prispevkov: 257
Pridružen: Po Jul 25, 2011 11:15
Kraj: Ljubljana

OdgovorNapisal/-a Gorki » So Okt 12, 2013 12:47

Kot vidiš na Mac Pharsonovi skici porazdelitve vzgona cup ni namenjen zmanjšanju vpadnega kota, temveč enakomernejši porazdelitvi vzgona, zato lahko krilo-propeler učinkovito leti skoz vodo pod večjim vpadnim kotom, oziroma nosi več. (Verjetno oba enako razumeva.)


Moje razmišljanje je šlo v to smer:
Recimo, da za doseganje maksimalne hitrosti plovila potrebujem/želim propeler s korakom 20". Pa recimo, da najprej vzamem takega, ki ima konstanten korak po celi tetivi (tale izraz meni sicer ni preveč všeč če gledam iz letalstva, ker je to po moje mešanje ukrivljenosti skeletnice profila in vpadnega kota profila) Nasprotje od constant pitch, je v navtiki (kolikor sem jaz zasledil) progressive pitch = ukrivljena skeletnica v letalstvu profila. Popravi me, če se motim.
Slika
Slika

No in ker imam 20" korak, imam velike težave z izglisiranjem, ker se mi pri pospeševanju oz. velikem slipu trga tok vode za lopatico propelerja oz. na podtlačni strani.

Potem pa vzamem propeler z 18" korakom in mu nabijem cup. Pa reciva, da je potem efektivni korak zopet 20". Po mojem razmišljanju, ima tak propeler manjši vpadni kot pri enaki hitrosti in enakem številu vrtljajv ter zaradi tega manjše težave pri pospeševanju oz. manjši slip. Ali pa jaz česa ne razumem. No in potem, če dodam še tvoj del, se pri neki hitrosti zgodi nek dodaten preskok v pojavu obtekanja profila lopatice ali raporeditve tlaka po globini profila, ki povzroči, da se efektivni korak še poveča.

Ne razumem pa, zakaj se govori o hitrosti plovila in ne o hitrosti vode, ki obteka profil propelerja... Bi si predstavljal, da je to tudi nekako povezano z Reynolds-ovim številom.
SR 290
Admiral
Prispevkov: 4834
Pridružen: Če Avg 02, 2012 17:40

OdgovorNapisal/-a SR 290 » So Okt 12, 2013 13:22

Gorki napisal/-a:Ne razumem pa, zakaj se govori o hitrosti plovila in ne o hitrosti vode, ki obteka profil propelerja... Bi si predstavljal, da je to tudi nekako povezano z Reynolds-ovim številom.



Ja, treba je govorit o rezultanti obodne hitrosti in hitrosti plovila, ki ji prišeteješ še slip, pa dobiš pravo hitrost za Re. Mislim, da sem to malce višje že omenil. Verjetno govorijo o hitrosti, ker se grejo vse po izkustveno in ob povprečnih vrtljajih propelerjeve gredi je tudi za določeno hitrost nek kuharski recept precej blizu rezultanti.


http://shrani.si/f/2m/cF/v7Gw19F/slika-430.jpg


Žal skice ne znam zmanjšat. :oops:

Poizkusil bom opisat v čem je v grobem hec. Progresivni korak v resnici ni nič drugega, kot prilagajanje profila vodnemu toku.

Izkoristek propelerja ni ravno enak slipu in le redko doseže 65%. Za klasične propelerje lahko precej natančno rečeš, da "zdrsne" za preostalih 35%, torej se lopatici zdi, da se vodni tok ukrivi za 35%.

Na skici C sem narisal ukrivljen-progresive pitch profil in skiciral vektor Vo pod katerim voda vanj vstopa in vektor V1 pod katerim voda izstopa. Med njima je nek kot, ki je v odstotkih zelo blizu izgubam propelerja. V kolikor bi bil profil raven v smeri vektorja V1 bi imel grozen vpadni kot prednjega dela, v kolikor bi imel obliko le po vektorju Vo, bi bilo premalo koraka.

Če torej profil iz skice B ukriviš ravno za izgube propelerja boš dobil "progresive pitch", z ukrivljenostjo enako izgubam in bo nastala oblika skice C. V resnici bo ob optimalno ukrivljenem profilu za neko kombinacijo plovila, ter pogona nastalo razmerje, v katerem bo profil letel kot pravi ravni profil skice C.
Ali drugače: Zaradi izgub se vodni tok ukrivi zaradi česar moraš ukrivit tudi profil, drugače deluje kot letalo v hrbtnem letu.

Desni propeler iz tvoje priloge naj bi plul po vodi z rezultanto enako v smeri 17 stopinjskega koraka, zaradi izgub (ne le slip) pa mora voda dobiti spin, ki ga dobi z korakom 21 stopinj. Če bi ta profil postavil v pogoje premočrtnega gibanja, bi bil raven in enak kot pod kotom 17 stopinj.

Ventilacijski propelerji delujejo precej nad območjem, ko se voda še utegne umikat (Prehajajo področje podobno gibanju zraka v zvočnem zidu zraka.), zato tudi ukrivljenost vodnega toka ni v odstotkih enaka izgubam. Tisti majhen cup tako hudo prime, da zdrsu parira že kot alfa, ki ga dosežeš z cupom. Zato so vsi cleverji več ali manj zelo malo ali nič krivega profila.


Cup je enak spremembi ukrivljenosti profila v letalstvu in ni enak temu, čemur pravijo progresivni pitch. V bistvu je enako kot flapi z režami pri letalih. Silo vzgona prestavi dovolj nazaj, da se na prednji tretini ne odtrga prekmalu. Do določene mere pomaga tudi, če je profil lopatice premalo kriv in leti skozi vodo kot v hrbtnem letu-kot bi bil ukrivljen nazaj.
Med izbiro propelerja je treba gledat tudi to. Zato recimo clever propeler za F1 dirkalnike nikoli ne more delovat na športnem plovilu in zato propeler za delovne čolne ne more delovat na športnem gliserju. Prvi ima premalo ukrivljen profil in nima vzgona, ker leti "hrbtno", drugi pa ima preveliko ukrivljenost profila in ko zadnji del leti ravno prav, se prednji rob postavi nasproti vodnemu toku, ter zavira. leti kot močno ukrivljen profil na reaktivnem letalu.

Enake zakonitosti veljajo tudi pri konstruiranju ventilatorjev ali propelerjev letala. V glavnem po premeru z ukrivljenostjo slediš toku tekočina, da profil "misli", da leti naravnost. ko to dosežeš, si zmagal!
Še drugače; Če si se odločil, da mora biti profil CLARK-Y, ga moraš ravno toliko ukrivit, za kolikor se ukrivi tekočinski tok, da bo resnično tekel skozi tekočino kot CLARK-Y in ne morda kot JEDELSKY EJ-85 ali NACA 000

Če se iz zgoraj navedenega ne da razumet kaj želim povedat, lahko priložim še enostavnejše skice iz dokumentacije za izdelavo ventilatorja, kjer so trikotniki sil.

:oops: Razumet je lažje kot napisat.
Uporabniški avatar
Gorki
Kontraadmiral
Prispevkov: 257
Pridružen: Po Jul 25, 2011 11:15
Kraj: Ljubljana

OdgovorNapisal/-a Gorki » So Okt 12, 2013 14:19

SR 290 Hvala za razlago. Tole je zanimiva razlaga s koti, ukrivljenjem toka zaradi izgub,...

torej se lopatici zdi, da se vodni tok ukrivi za 35%.


Torej govoriva o neki tangencialni komponenti toka na disku rotorja/propelerja. => tok, ki zapušča propeler ima spiralne tokovnice. In če te prav razumem, je pri propelerju v vodi to veliko bolj izrazito kot pri propelerju letala? Ker kraki niso tako vitki? Oz. zaradi razmerja med povšino krakov in površino celega diska propelerja?

Cup je enak spremembi ukrivljenosti profila v letalstvu in ni enak temu, čemur pravijo progresivni pitch. V bistvu je enako kot flapi z režami pri letalih. Silo vzgona prestavi dovolj nazaj, da se na prednji tretini ne odtrga prekmalu.


To mi je jasno, v bistvu sem zavedel v svojem zgornjem prispevku, ker sem začel debatirat o progressive pitch, ker me je zmotil izraz constant pitch. Nisem ga hotel mešati s cup-om.

OK, sedaj pa nazaj na flape... Če bi hotel z letalskim krilom brez flapov doseči tak vzgon kot pri spuščenih flapih, bi moral krilo/profil postaviti v zelo velik vpadni kot, kar bi povzročilo trganje toka oz. vzgona, ker bi verjetno presegel alfa kritični. S flapi pa v bistvu ukriviš skeletnico profila in dobiš profil z večjim vzgonskim količnikom (+poveča se ti upor). Napadna ivica je pa še vedno pod alfa kritični. Drži? In podobno se mi zdi, da je s cup-om pri majhnih hitrostih.

OK, vidim, da si že nekaj popravljal zgornji post. Vidim, da se okoli flapov razumeva.

Zato recimo clever propeler za F1 dirkalnike nikoli ne more delovat na športnem plovilu...
Ah je_iga pol... :cry: Jaz sem si pa hotel že nekaj takega kupit od Ronn Hilla za Yamahco :wink: :
Slika
SR 290
Admiral
Prispevkov: 4834
Pridružen: Če Avg 02, 2012 17:40

OdgovorNapisal/-a SR 290 » So Okt 12, 2013 14:34

Gorki napisal/-a:Torej govoriva o neki tangencialni komponenti toka na disku rotorja/propelerja. => tok, ki zapušča propeler ima spiralne tokovnice. In če te prav razumem, je pri propelerju v vodi to veliko bolj izrazito kot pri propelerju letala? Ker kraki niso tako vitki? Oz. zaradi razmerja med povšino krakov in površino celega diska propelerja?
.



Povsem isto je!
Razlika je v premeru, trdnosti in vitkosti.

V korenu ima propeler zelo ukrivljen profil. Zaradi trdnostnih razmer je treba uporabit navadno okrog 20% dbelino in ob taki debelini lahko vzameš dovolj ukrivljen profil, ki ima še vedno ravno tlačno stran. Po obodu se profil tanjša, ampak veča se premer in tistih 25% zdrsa ne da več velike ukrivljenosti.

Ravno letos sem delal tale prototip. http://shrani.si/f/28/ev/3jqASmGl/slika-361.jpg

Je za zrak in poglej koliko bolj ukrivljen profil je v korenu kot na koncu, čeprav je pesto premera 400 mm in premer ventilatorja 690 mm, torej je kraka manj kot 200 mm po premeru.
In profil je stanjšan CLARK-Y, ki je ukrivljen ravno toliko, da sledi zračnemu toku in "misli" da leti premočrtno. Na srečo se mi je usralo in ob 16 Kw porabe ropota z manj kot 63 db(A) na 25 m razdalje. 8)

Ne glede na vrsto tekočine moraš ravno toliko ukrivit segment, da bo sledil ukrivljenosti toka. Ko to opraviš si zmagal in ravno tu je po moje keč, da je treba za določena plovila preizkusit kar nekaj propelerjev, preden najdeš pravega.
SR 290
Admiral
Prispevkov: 4834
Pridružen: Če Avg 02, 2012 17:40

OdgovorNapisal/-a SR 290 » So Okt 12, 2013 14:41

Gorki napisal/-a:
Ah je_iga pol... :cry: Jaz sem si pa hotel že nekaj takega kupit od Ronn Hilla za Yamahco :wink: :
Slika[/quote]

Saj ta bi šel!

Poglej kako ukrivljen ima profil v korenu in tudi proti koncu ni raven. Večji je korak, manjša je ukrivljenost, kar enostavno določiš z trikotniki vektorjev.
Pazi le, da ti dobavi takega z največjim rake in premer je lahko kake pol cole večji od sedanjega.
Njemu je najbolje povedat kaj imaš, kaj želiš in ga prosit, da napravi nekaj primernega.


Tisti za F1 se vrtijo z 7.000 do 11.000 rpm in imajo povsem raven krak, prmera pa okrog 10".

Ko sem zapisal, da cleverji niso ukrivljeni sem bil malce neroden. V mislih sem imel prope za visoko zmogljiva plovila. Za "ušivih" 70-85 vozlov je recimo Maximus z "progresive pitch" še vedno in, posebej če ga uporabljaš tudi za prevoz družine, ampak ni pa več taka zajemalka kot kak LaserII.

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 5 gostov