Potem pa dobesedno v sekundi iz SV vseka prek 30kt in me rukne na bok ! Kaj takega še nisem doživel. Iz nule ! Zagrabim krmilo, jadra brez možnosti nadzora, motor tuli ker propeler gleda iz vode. Nesem me v skale, barka ne uboga in po prvem šoku se zavem, da bo treba nekaj pač ukrenit, zato zberem misli. Veter ne popušča, žge krepko prek 30! Popustim vse vrvi, jib in glavno jadro odnese v smeri vetra in barka se toliko postavi pokonci, da krmilo vsaj malo prime. Reši me lahko samo motor, a je crknil zato ga probam nazaj vžgat. Uspe mi, pa spet crkne. Takoj ko spustim krmilo, barko zvije na bok. Rabil bi še par rok, pa jih ni. Poskusim aktivirat avtopilota, da bi vsaj malo tačas pospravil jadra, brez veze, ne pomaga. Skale so vse bliže, motor ne dela, jadra vseeno zaradi sunkov vetra meče barko levo desno, vse leti po tleh.
Nekako mi kljub vsemu uspe zvit jib, glavno jadro pustim, ne gre nikamor. Bum je nizko, meče ga sem in tja in me skoraj odplakne v vodo. Ne bo šlo, že držim VHF imam kasko, seahelp, ko jebe, naj me rešijo. Ob tem poskušam spomnit kako se sproži distress. Brezveze zaključim, čas raje porabim za reševanje sicer bom končal v skalah, preden razložim kje sem in zakaj gre. Nekako mi uspe prižgat motor, barko obrnem 50 m od skal vdolž obale. K sreči imam veter v krmo, glavno jadro prime in me nese v pravo smer, krmilo deluje. Motor spet crkne. Barka je sedaj dokaj stabilna in imam čas razmislit kako in kaj. Plan A, če bo barka obvladljiva in mi uspe skustit jadra ter zalaufat motor bom poskusil zavit v zaliv, tam je bolj mirno in v najslabšem primeru na primerni globimni vržem sidro in počakam da neurje mine. Če ne, bom pač šel z vetrom dokler ne pojenja in nato pokličem pomoč če mi ne uspe vžgat motorja.
Avtopilot končno prime, roke so frej in lahko se posvetim motorju. Končno začne kašljajoče delat, poskusim potegnt dol jadra. Po parih poskusih mi nekako uspe, krmilo deluje in v zaliv vstopim bp. Veter malo popusti, a valovi so visoki, pristat ni možno. Počasi se premikam in čakam, da nevihta popusti, da se privežem. Veter ne popušča, zato krožim in čakam. Sidra ne bom metal, veter popušča in kaže, da bo mimo. Po kaki uri je res, tako kot je prišla, tako je šla. Skor v brezvetrju se privežem. Po kaki minuti odmora začnem pospravljat kaos. Vse po tleh, vse mokro v kabimi, vrvi zavozlane. K sreči sem bil v jadralski obleki - popolnoma suh. Vsaj to. Zadovoljen da sem dal krst uspešno skozi doma pod tuš in si nalijem rum ! Zapiska telefon, messenger - kolega me je snemal. P**** t* ... iz motike si snemal, namest da bi mi prišel pomagat lovit barko pred pomolom. Kakorkoli, konec dober - vse dobro. Zmorem in to sam. Koristna in potrebna izkušnja. Edino kar šteje
Pa še posnetek navigacije. 1-me je vrglo na bok in iz smeri, 2-poravnam barko, 3-tablico rukne na tla in neha delat

