Hitrost tovorne čezoceanske ladije

[UrbanBatic]

Živjo
včeraj sem poslušal neko predavanje, kjer je predavateljica omenila, da je potovalna hitrost čezoceanskih tovornih ladij nekje 30 vozlov. Ker me je podatek zelo presenetil, sprašujem tukaj, če ima kdo vsaj približne podatke o tem? Meni se zdi skoraj nemogoče.
Lp Frenkyboy

Je možno deliti predavanje (če je bilo na spletu) oz. opis kdo je predaval?

[AEgir]

Te trajekti 200 metrski, ki vozijo na sardinijo ga kar tiščijo. Mi smo se vozil skos 30-32 vozlov.

[frenkyboy]

Živjo
včeraj sem poslušal neko predavanje, kjer je predavateljica omenila, da je potovalna hitrost čezoceanskih tovornih ladij nekje 30 vozlov. Ker me je podatek zelo presenetil, sprašujem tukaj, če ima kdo vsaj približne podatke o tem? Meni se zdi skoraj nemogoče.
Lp Frenkyboy

Je možno deliti predavanje (če je bilo na spletu) oz. opis kdo je predaval?

Na žalost ne morem deliti ker ni bilo snemano. Je pa bilo v sklopu predavanj na Univerzi v Mariboru. Predavala je Darja Topolšek.

[radio]

V mojih letih ko sem še jaz plul so bile brzine okoli 16 vozlov že kar OK. Bile so nekje normalne brzine med 12 in 18 milj/uro.
Potniške prekooceanke pa so bile nekoliko hitrejše od 18 ( največ okrog 22 ) pa do 28 milj.
Mislim da tudi danes ni kaj dosti drugače.
Pa lep pozdrav - radio

[Roberth1]

Ena 269 m dolga ladija je dosegala sledeče hitrosti.

Med križarjenjem je ladja dosegla hitrost 21 vozlov, njena maksimalna hitrost pa je znašala 24 vozlov.

Ene par let nazaj... vnos teksta modri trak v google izvrže marsikaj zanimivega.

[UrbanBatic]

Na žalost ne morem deliti ker ni bilo snemano. Je pa bilo v sklopu predavanj na Univerzi v Mariboru. Predavala je Darja Topolšek.

Trditi 30kn za čezoceanko je malce čudna izjava. Sposobne so le nekatere, plujejo pa načeloma ne nikoli tako hitro razen ob delanju klase takoj ob izplutju. Tudi na forumu lahko prebereš teme glede porabe naših čolnov in iskanje potovalne hitrosti. Ponavadi iščeš čimvišjo hitrost za neko 'pametno' porabo goriva.
Jaz bi sicer že na tem mestu ločil trgovsko od vojaškega ter pleasure segmenta, ker le trgovska rabi delat € direktno.

Če se osredotočim na trgovsko floto (kar tudi sprašuješ/te zanima) gre najprej ločit:
-sorazmerno drag tovor (kontejnerji, ro-ro) in poceni tovor (generalci ponavadi, dry bulk) ter
-lahek (passenger, ro-ro, kontejnerji) in težek tovor (dry bulk, tankerji ipd.).
-tankerska plovba-od naročila do naročila (navadno bulkerji in tankerji) in pa ustaljena linija (navadno kontejner, ro-ro, ro-pax,...)

Pri dragemu tovoru gre ponavadi za končne izdelke (kar je v kontejnerjih), tovorna vozila na trajektih npr. v sistemu pomorskih avtocest, polizdelke, ljudi in ostalega kar rabi hitro na cilj. V teh primerih imaš ladje, ki plujejo hitreje (recimo 15kn+, High Speed Crafts po Balearih z 80m okoli 25kn+, križarke 300m+ 20kn+). Pri surovinah in polizdelkih na debelo, ki so sorazmerno težki in poceni pa uporabljaš ladje, ki so zasnovane za počasnejšo plovbo (tako kot pri hitrejših imam v mislih predvsem hidrodinamično obliko trupa in vrsto propulzije). Tankerji in bulk danes vozijo nekje 12-13kn max. Sposobni so okoli 18kn, vendar več o tem spodaj.

Pri linijski plovbi imaš tempiran pristanek v luki praktično do ure in so navadno znani že vnaprej. Na drugi strani imaš imaš tankersko plovbo, ki ne pluje po urniku, a ima le okvirne čase prihodov v pristanišče, saj je cilj navadno vedno drugje.
Eden najpomembnejših espektov v trgovski mornarici je seveda finančni. Strmi se k najcenejši voznini. Poleg stroška posadke in amortizacije barke je zraven še en velik faktor: gorivo.

V literaturi ladijskih motorjev dostikrat najdemo tudi te 4 izraze:
-SSS (Super Slow Speed)
-CSR (Continous Service Rating)
-MCR (Maximum Continous Rating)
-SFOC (Specific Fuel Oil Consumption), ki se meri v g/kWh, torej koliko gramov goriva na določeni obremenitvi motor porabi za ustvarjanje moči 1 kW 1 uro.
V dokumentih motorja dobimo tudi tabelo SFOC v odvisnosti od % ročice plina in tako lahko preračunamo porabo motorja na 1h, potovanje,...

MCR je 100% delovanje motorja, CSR je okoli 85% MCR, SSS je okoli 30% MCR.
Na MCR se pluje ZELO redko zaradi omejitve makine same. V večini se obratuje nekje med SSS in CSR. Zakaj? Ker moč (v teoriji) raste v odvisnosti na hitrost s tretjo potenco. Iz tega izhaja, da je razlka v hitrosti med npr. 50% MCR in 85% MCR sorazmerno majhna glede na privarčevano gorivo.
Malce sem že zašel. Kakorkoli, 30kn plujejo le redke. Sploh čezoceanke.

[kr3mn1]

vidim da je tema začela kreniti s poti.

govora je bilo o prekooceanski tovorni ladji. in ja, povečini so sposobne dosegat te brzine, koliko se v resnici premikajo, je druga stvar. isto kot pri nas. pri meni sta 2 režima, 25 vozlov in pa do koder gre gas. eden drug z identičnim čolnom "drkari" cel teden z enim tankom pa 1200 obrati ob obali.

tovorna ladja načeloma ima možnost doseganja te brzine, s tem je tudi avtor dobil odgovor. prekooceanske križarke, ne bodo vozile s 30 vozli ljudi na palubi, to je 55km/h, kaj naj vse prehladijo?

vojaške ladje, sploh na jedrski pogon, jih boli k. koliko ga stisnejo, tam je vojaška nadvlada ključnega pomena, ne koliko kW gre v mešanje vode.

Urbanmatic je podal lepo razlago, samo imam občutek da bo to spet raketiralo ene XY debate...

[PogachnyK]

Italjanske gredo 43 vozlov v rikverc

[frenkyboy]

Na žalost ne morem deliti ker ni bilo snemano. Je pa bilo v sklopu predavanj na Univerzi v Mariboru. Predavala je Darja Topolšek.

Trditi 30kn za čezoceanko je malce čudna izjava. Sposobne so le nekatere, plujejo pa načeloma ne nikoli tako hitro razen ob delanju klase takoj ob izplutju. Tudi na forumu lahko prebereš teme glede porabe naših čolnov in iskanje potovalne hitrosti. Ponavadi iščeš čimvišjo hitrost za neko 'pametno' porabo goriva.
Jaz bi sicer že na tem mestu ločil trgovsko od vojaškega ter pleasure segmenta, ker le trgovska rabi delat € direktno.

Če se osredotočim na trgovsko floto (kar tudi sprašuješ/te zanima) gre najprej ločit:
-sorazmerno drag tovor (kontejnerji, ro-ro) in poceni tovor (generalci ponavadi, dry bulk) ter
-lahek (passenger, ro-ro, kontejnerji) in težek tovor (dry bulk, tankerji ipd.).
-tankerska plovba-od naročila do naročila (navadno bulkerji in tankerji) in pa ustaljena linija (navadno kontejner, ro-ro, ro-pax,...)

Pri dragemu tovoru gre ponavadi za končne izdelke (kar je v kontejnerjih), tovorna vozila na trajektih npr. v sistemu pomorskih avtocest, polizdelke, ljudi in ostalega kar rabi hitro na cilj. V teh primerih imaš ladje, ki plujejo hitreje (recimo 15kn+, High Speed Crafts po Balearih z 80m okoli 25kn+, križarke 300m+ 20kn+). Pri surovinah in polizdelkih na debelo, ki so sorazmerno težki in poceni pa uporabljaš ladje, ki so zasnovane za počasnejšo plovbo (tako kot pri hitrejših imam v mislih predvsem hidrodinamično obliko trupa in vrsto propulzije). Tankerji in bulk danes vozijo nekje 12-13kn max. Sposobni so okoli 18kn, vendar več o tem spodaj.

Pri linijski plovbi imaš tempiran pristanek v luki praktično do ure in so navadno znani že vnaprej. Na drugi strani imaš imaš tankersko plovbo, ki ne pluje po urniku, a ima le okvirne čase prihodov v pristanišče, saj je cilj navadno vedno drugje.
Eden najpomembnejših espektov v trgovski mornarici je seveda finančni. Strmi se k najcenejši voznini. Poleg stroška posadke in amortizacije barke je zraven še en velik faktor: gorivo.

V literaturi ladijskih motorjev dostikrat najdemo tudi te 4 izraze:
-SSS (Super Slow Speed)
-CSR (Continous Service Rating)
-MCR (Maximum Continous Rating)
-SFOC (Specific Fuel Oil Consumption), ki se meri v g/kWh, torej koliko gramov goriva na določeni obremenitvi motor porabi za ustvarjanje moči 1 kW 1 uro.
V dokumentih motorja dobimo tudi tabelo SFOC v odvisnosti od % ročice plina in tako lahko preračunamo porabo motorja na 1h, potovanje,...

MCR je 100% delovanje motorja, CSR je okoli 85% MCR, SSS je okoli 30% MCR.
Na MCR se pluje ZELO redko zaradi omejitve makine same. V večini se obratuje nekje med SSS in CSR. Zakaj? Ker moč (v teoriji) raste v odvisnosti na hitrost s tretjo potenco. Iz tega izhaja, da je razlka v hitrosti med npr. 50% MCR in 85% MCR sorazmerno majhna glede na privarčevano gorivo.
Malce sem že zašel. Kakorkoli, 30kn plujejo le redke. Sploh čezoceanke.

Super si tole objasnil. Vprašanje sem zastavil,ker se mi je v primerjavi s potovalno hitrostjo, ki jo dosegam jaz na gumenjaku,tole zdelo pretirano. Pa očitno ni. Bilo pa je podano,bolj kot informativno. Tako kot recimo čas poti ladje od Šanghaja do Kopra,pa cena za Sueški in Panamski prekop,itd.
Še enkrat hvala za informacije.

[habibi Vll]

Ni ravno tovorna, je potnška Costa Favolosa(300m), 10 dni sva bila na njej in potovalka konstantno 25-27 vozlov, ja piha pa res.

[zlatko83]

Ma hitre so k sam vrag. V Kvarnerju je bila pikica na obzorju. Rahel vetrič, jadra, avtopilot in jaz uživam na klopci v kokpitu v horizontali Naenkrat prodorna sirena, skočim pokonci. Tista pikica je v 20 minutah naenkrat zrasla v tri nadstropni stanovanjski blok Motor pa full gas, da sem pobegnil. Nisem si do takrat nikoli mislil, da so ti stvori tako hitri

[Grega295]

Ma hitre so k sam vrag. V Kvarnerju je bila pikica na obzorju. Rahel vetrič, jadra, avtopilot in jaz uživam na klopci v kokpitu v horizontali Naenkrat prodorna sirena, skočim pokonci. Tista pikica je v 20 minutah naenkrat zrasla v tri nadstropni stanovanjski blok Motor pa full gas, da sem pobegnil. Nisem si do takrat nikoli mislil, da so ti stvori tako hitri

Zato bi jaz rad imel radar, ki bi tekel cel čas in opozarjal na prihajajoče tarče. Letos sem za 10-15m zgrešil en zasidran čoln na odprtem, ki je bil skrit za rob prednjega jadra in ga nihče prej ni videl.

[weta]

Ma hitre so k sam vrag. V Kvarnerju je bila pikica na obzorju. Rahel vetrič, jadra, avtopilot in jaz uživam na klopci v kokpitu v horizontali Naenkrat prodorna sirena, skočim pokonci. Tista pikica je v 20 minutah naenkrat zrasla v tri nadstropni stanovanjski blok Motor pa full gas, da sem pobegnil. Nisem si do takrat nikoli mislil, da so ti stvori tako hitri

Zato bi jaz rad imel radar, ki bi tekel cel čas in opozarjal na prihajajoče tarče. Letos sem za 10-15m zgrešil en zasidran čoln na odprtem, ki je bil skrit za rob prednjega jadra in ga nihče prej ni videl.

a nimaš kot jadrnica prednosti pred motornjakom??

[Grega295]

Ma hitre so k sam vrag. V Kvarnerju je bila pikica na obzorju. Rahel vetrič, jadra, avtopilot in jaz uživam na klopci v kokpitu v horizontali Naenkrat prodorna sirena, skočim pokonci. Tista pikica je v 20 minutah naenkrat zrasla v tri nadstropni stanovanjski blok Motor pa full gas, da sem pobegnil. Nisem si do takrat nikoli mislil, da so ti stvori tako hitri

Zato bi jaz rad imel radar, ki bi tekel cel čas in opozarjal na prihajajoče tarče. Letos sem za 10-15m zgrešil en zasidran čoln na odprtem, ki je bil skrit za rob prednjega jadra in ga nihče prej ni videl.

a nimaš kot jadrnica prednosti pred motornjakom??

Ta je bil zasidran na plovni poti.

[zlatko83]

Ma hitre so k sam vrag. V Kvarnerju je bila pikica na obzorju. Rahel vetrič, jadra, avtopilot in jaz uživam na klopci v kokpitu v horizontali Naenkrat prodorna sirena, skočim pokonci. Tista pikica je v 20 minutah naenkrat zrasla v tri nadstropni stanovanjski blok Motor pa full gas, da sem pobegnil. Nisem si do takrat nikoli mislil, da so ti stvori tako hitri

Zato bi jaz rad imel radar, ki bi tekel cel čas in opozarjal na prihajajoče tarče. Letos sem za 10-15m zgrešil en zasidran čoln na odprtem, ki je bil skrit za rob prednjega jadra in ga nihče prej ni videl.

a nimaš kot jadrnica prednosti pred motornjakom??

Teoretično ja
Kdaj pa se je 100m ladjurina umikala 10m jadrnici