Ali se kdo spozna na generatorje, ki imajo tudi varjenje?
Moderatorji: moderator2, moderator
)
Absolutno, pred leti ni bilo diod za velike tokove, še prej pa sploh ni bilo diod! Danes je enosmerna napetost povsem enostavna zadeva in jo dobiš z enim od usmerniških mostičkov... Podobno je tudi v alternatorju, včasih pa smo imeli dinamo...
Varilni agregat je zaradi vztrajnostne mase motorja/generatorja imel zelo stabilno napetost in tudi tok, kar je spet dalo bolj kvaliteten var!
Danes pa inverterska tehnologija ponavadi nudi enosmerni tok. Tako na MIG/MAG aparatih, kot na TIG aparatih... Nastane pa problem, aluminija s tem ne moreš variti!!! Zato imaš potem inverterske naprave tudi s kombinirano izmenično napetostjo, ki pa so potem zeeeelo dragi proti osnovnim TIG za recimo varjenje inox-a, sive litine in podobno...
Glede količine varov z oplaščenimi elektrodami... Mislim, da se ne vari več veliko na ta način. V proizvodnji praktično sploh ne več! Časi so se spremenili. Največ varjenja je zagotovo v zaščiti plina, postopek MAG (največ plin CO2 in delno mešanice z Argonom in ostalim). Potem je pri večjih varjencih in pri zahtevi po kvalitetnem varu varjenje pod praškom (poznano kot EPP ali angleško SAW) ki je zelo razširjeno. Precej je tudi TIG varjenja, verjetno najmanj pa kakšnega MIG, ki je enako kot MAG, le da je zaščitni plin inertni (ponavadi Argon).
Seveda je še kup drugih varjenj, recimo točkovno uporovno (vsa avtomobilska industrija!), pa razna varjenja s trenjem, pa gnetenjem. To slednje je totalni hit pri varjenju aluminija, različni hladilniki za hibridne in elektro avtomobile, med pionirji tega pa smo celo slovenci in to v LJ...
Varilni agregat je zaradi vztrajnostne mase motorja/generatorja imel zelo stabilno napetost in tudi tok, kar je spet dalo bolj kvaliteten var!
Danes pa inverterska tehnologija ponavadi nudi enosmerni tok. Tako na MIG/MAG aparatih, kot na TIG aparatih... Nastane pa problem, aluminija s tem ne moreš variti!!! Zato imaš potem inverterske naprave tudi s kombinirano izmenično napetostjo, ki pa so potem zeeeelo dragi proti osnovnim TIG za recimo varjenje inox-a, sive litine in podobno...
Glede količine varov z oplaščenimi elektrodami... Mislim, da se ne vari več veliko na ta način. V proizvodnji praktično sploh ne več! Časi so se spremenili. Največ varjenja je zagotovo v zaščiti plina, postopek MAG (največ plin CO2 in delno mešanice z Argonom in ostalim). Potem je pri večjih varjencih in pri zahtevi po kvalitetnem varu varjenje pod praškom (poznano kot EPP ali angleško SAW) ki je zelo razširjeno. Precej je tudi TIG varjenja, verjetno najmanj pa kakšnega MIG, ki je enako kot MAG, le da je zaščitni plin inertni (ponavadi Argon).
Seveda je še kup drugih varjenj, recimo točkovno uporovno (vsa avtomobilska industrija!), pa razna varjenja s trenjem, pa gnetenjem. To slednje je totalni hit pri varjenju aluminija, različni hladilniki za hibridne in elektro avtomobile, med pionirji tega pa smo celo slovenci in to v LJ...
A smem eno trivialno vprašanje:
Kakšna atmosfera je potrebna (kateri plin) za varjenje Inoxa na barki (morski pogoji).
Ali mora biti nujno argon (ki je po mojem zelo drag), ali je dober tudi CO2, ki je po moje precej poceni.
Jaz itak ne znam varit in niti ne bom probal, me pa zanima zato, ker je varilec, ki je na Antigui (Karibi) varil počeno ograjo Herona zelo jamral nad ceno plina (in s tem opravičeval svojo visoko ceno). Mislim, da je inel Argon ali en drug žlahtni plin, nisem pa prepričan kaj. Vem le, da ni bil CO2.
Kakšna atmosfera je potrebna (kateri plin) za varjenje Inoxa na barki (morski pogoji).
Ali mora biti nujno argon (ki je po mojem zelo drag), ali je dober tudi CO2, ki je po moje precej poceni.
Jaz itak ne znam varit in niti ne bom probal, me pa zanima zato, ker je varilec, ki je na Antigui (Karibi) varil počeno ograjo Herona zelo jamral nad ceno plina (in s tem opravičeval svojo visoko ceno). Mislim, da je inel Argon ali en drug žlahtni plin, nisem pa prepričan kaj. Vem le, da ni bil CO2.
Lep pozdrav, Tomaž.
Heron je nazaj z druge poti po svetu in že težko čakam na naslednji odhod.
Takrat se bo vrnil tudi dnevnik na: www.sailmala.com/heron
Ali občasno blog v Angleščini na: www.heronsailing.blogspot.com/
Heron je nazaj z druge poti po svetu in že težko čakam na naslednji odhod.
Takrat se bo vrnil tudi dnevnik na: www.sailmala.com/heron
Ali občasno blog v Angleščini na: www.heronsailing.blogspot.com/
Jap, Heron, razmišljaš, da bi bilo ceneje, pa žal ne gre... 
Vsi varilci pri Inoxu ali pa Aluminiju ti bodo vedno jamrali za ta argon... Je res, je hudimano drag, je pač žlahtni plin...
Varjenje je recimo MAG in pa MIG popolnoma enako razen... Zaščitni plin je različen! Pri MAG postopku (metal active gas) je zaščitni plin aktiven CO2, torej pomeni, da v procesu varjenja sodeluje! Pri zelo visoki temperaturi v obloku bo razpadel na C in O2, pa še ta se potem spojita s čim iz okolice in samega vara... Reakcija je eksotermna, kar pomeni, da oddaja toploto in s tem dodatno greje predvsem okolico zvara oziroma osnovni material! Takšen plin je res dober samo za zaščito pri varjenju konstrukcijskih jekel, torej malo legiranih jekel... Takoj, ko je jeklo malo bolj legirano, lahko tudi samo z oglikom, bo potrebno poseči vsaj po kakšnem Krysalu, ki je mešanica CO2 in argona, pa lahko še česa... CO2 je dober predvsem tudi zato, ker je zelo poceni in pa ker je varjenje z njim enostavno!!! Predvsem čudne pozicije, ko pištola ne stoji pod pravilnim kotom varjenja, pa varjenje od spodaj, zadaj, na zrcalo... Povsod tam je CO2 zagotovo favorit!
Potem imaš MIG postopek, kjer je vse enako, na mesto vara se enako dovaja žica preko pištole, le zaščitni plin je tukaj inerten (MAG pomeni "metal inert gas"), torej tak plin ne sodeluje v procesu varjenja, temveč samo popolnoma ščiti var pred vplivom okolice, predvsem kisika, ki pri visoki temperaturi povzroča močno oksidacijo... Po domače je ta oksidacija rjavenje ali pa tudi gorenje! Če bi recimo na mesto obloka dovajal kisik, ni var najprej "zarjavel", takoj nato pa izgorel! Tak primer je recimo pamensko rezanje (čisti kisik!) in pa tudi rezanje s plazmo (samo posušen zrak)... Za MIG postopek rabimo torej povsem inertni plin, kar pa so samo žlahtni plini in argon je prvi v vrsti... Na ta način varimo visoko legirana jekla in inox je že eden od teh. Inox je sploh cvetka, ker vsebuje še običajno veliko količine kroma, pa niklja...
Postopek TIG (kratica Tungsten Inert Gas, včasih tudi po nemško vidiš kje WIG, kar je wolfram inert gas...), ki se pri varjenju inoxa največ uporablja je vse enako, zaščita je argon, le elektroda ni dodajni material v obliki žice, temveč volframova elektroda, ki je netopna! No ja, če je preveč ne "namakaš" v var... Inox še odpušča, pri aluminiju je pa pri prvem dotiku kar konec varjenja in elektroda naredi selitev do "šmergl šajbe", potem pa naprej.
Žal ni druge, argon je še najcenejši, da je primeren za takšna varjenja!
Seveda pa so tudi tukaj mešanice za bolj zahtevne aplikacije. Včasih je dodana manjša količina vodika. Ni skrbi, nič ne eksplodira, haha. Pa recimo velikokrat so mešanice s helijem, ki je enako žlahten plin. Pri heliju je sploh tako, da so tudi večji procenti, tudi tam 3/4 je lahko helija in samo 1/4 argona. To slednje je lahko pri nekaterih aluminijevih zlitinah in pa predvsem pri varjenju bakra... Žlahtni plini so še Xenon, pa recimo Neon, vendar se ta dva ne uporabljata, vsaj tako splošno ne... Mogoče sta predraga ali pa je fora kakšna kemična reakcija. Mogoče bo to vedel kak kemik. Zakaj pa se radon ne uporablja, ki je tudi žlahten, mi je pa jasno, pa verjetno tudi vsem vam.
Vsi varilci pri Inoxu ali pa Aluminiju ti bodo vedno jamrali za ta argon... Je res, je hudimano drag, je pač žlahtni plin...
Varjenje je recimo MAG in pa MIG popolnoma enako razen... Zaščitni plin je različen! Pri MAG postopku (metal active gas) je zaščitni plin aktiven CO2, torej pomeni, da v procesu varjenja sodeluje! Pri zelo visoki temperaturi v obloku bo razpadel na C in O2, pa še ta se potem spojita s čim iz okolice in samega vara... Reakcija je eksotermna, kar pomeni, da oddaja toploto in s tem dodatno greje predvsem okolico zvara oziroma osnovni material! Takšen plin je res dober samo za zaščito pri varjenju konstrukcijskih jekel, torej malo legiranih jekel... Takoj, ko je jeklo malo bolj legirano, lahko tudi samo z oglikom, bo potrebno poseči vsaj po kakšnem Krysalu, ki je mešanica CO2 in argona, pa lahko še česa... CO2 je dober predvsem tudi zato, ker je zelo poceni in pa ker je varjenje z njim enostavno!!! Predvsem čudne pozicije, ko pištola ne stoji pod pravilnim kotom varjenja, pa varjenje od spodaj, zadaj, na zrcalo... Povsod tam je CO2 zagotovo favorit!
Potem imaš MIG postopek, kjer je vse enako, na mesto vara se enako dovaja žica preko pištole, le zaščitni plin je tukaj inerten (MAG pomeni "metal inert gas"), torej tak plin ne sodeluje v procesu varjenja, temveč samo popolnoma ščiti var pred vplivom okolice, predvsem kisika, ki pri visoki temperaturi povzroča močno oksidacijo... Po domače je ta oksidacija rjavenje ali pa tudi gorenje! Če bi recimo na mesto obloka dovajal kisik, ni var najprej "zarjavel", takoj nato pa izgorel! Tak primer je recimo pamensko rezanje (čisti kisik!) in pa tudi rezanje s plazmo (samo posušen zrak)... Za MIG postopek rabimo torej povsem inertni plin, kar pa so samo žlahtni plini in argon je prvi v vrsti... Na ta način varimo visoko legirana jekla in inox je že eden od teh. Inox je sploh cvetka, ker vsebuje še običajno veliko količine kroma, pa niklja...
Postopek TIG (kratica Tungsten Inert Gas, včasih tudi po nemško vidiš kje WIG, kar je wolfram inert gas...), ki se pri varjenju inoxa največ uporablja je vse enako, zaščita je argon, le elektroda ni dodajni material v obliki žice, temveč volframova elektroda, ki je netopna! No ja, če je preveč ne "namakaš" v var...
Inox še odpušča, pri aluminiju je pa pri prvem dotiku kar konec varjenja in elektroda naredi selitev do "šmergl šajbe", potem pa naprej.
Žal ni druge, argon je še najcenejši, da je primeren za takšna varjenja!
Seveda pa so tudi tukaj mešanice za bolj zahtevne aplikacije. Včasih je dodana manjša količina vodika. Ni skrbi, nič ne eksplodira, haha. Pa recimo velikokrat so mešanice s helijem, ki je enako žlahten plin. Pri heliju je sploh tako, da so tudi večji procenti, tudi tam 3/4 je lahko helija in samo 1/4 argona. To slednje je lahko pri nekaterih aluminijevih zlitinah in pa predvsem pri varjenju bakra... Žlahtni plini so še Xenon, pa recimo Neon, vendar se ta dva ne uporabljata, vsaj tako splošno ne... Mogoče sta predraga ali pa je fora kakšna kemična reakcija. Mogoče bo to vedel kak kemik. Zakaj pa se radon ne uporablja, ki je tudi žlahten, mi je pa jasno, pa verjetno tudi vsem vam.
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 13 gostov