OdgovorNapisal/-a Marjan Tomki » Pe Mar 22, 2013 19:33
klemn napisal/-a:kok-pit? napisal/-a:Zelo zanimivo je tole s psi. Z ¨govorico¨telesa, repom in energijo, se vse zmenijo med samo, mi, ljudje, se pa (večkrat) še z besedami ne zmoremo.
Jap, imaš zelo prav, to jest vedno pravim...
Bistven del pasje 'govorice' - poleg naštetega - je vonj. To ni vse, ampak naš 'nos' je tako invaliden, da si večina pomena tega ne zna predstavljati.
Minimum tega, kar pove (bodisi neposredno - tudi pri ljudeh, bodisi na 'pasjih javkah') je:
Zdravstveno stanje
Jaz z mnogo šibkejšim zaznavanjem in razpoznavanjem (interpretacijo) vonjev lahko po desetih letih še vedno po telesnem vonju obolelega psa prepoznam določen tumor nadledvične žleze, kakršnega je imel sosedov Šeri.
Pes pa ima od nekaj tisočkrat do nekaj milijonkrat ostrejši nos - in ustrezno sposobnost interpretacije. Najostreje - pravijo znanstveniki - zaznava spremembe koncentracije razpadnih produktov v maščobi, ki pride z naše noge in ostane, ko stopimo na tla. Tako kuža že na razdalji nekaj korakov natančno ve, katera stopinja je bila prej in po tem tudi, od kod in kam gre sled - tudi kjer se sledi križajo.
Pasji centralni živčni sistem podatke olfaktornih senzorjev (za zaznavanje vonja) verjetno obravnava paraleno, med tem ko mi kemijske laboratorijske rezultate zaporedno, ampak doslej mi ni padlo na misel pogledati, ali je to kdo raziskal in če je, kakšen je rezultat.
Moje (zasebno in znanstveno neutemeljeno) mnenje je, da psi niso manj inteligentni od nas, ampak drugače inteligentni in je njihova inteligenca enostavno toliko drugačna, da sploh ni neposredno primerljiva.
Pri zaznavanju in obravnavanju kemijskih rezultatov smo - brez 'bergle' računalniških obdelav rezultatov - čisto tam nekje malo nad ničlo, kjer so oni precej čez 100. Razen pri kuhanju - tam naša civilizacija in vzgoja te naše sposobnosti za zdaj še ni čisto zatrla.
Kaj običajno jemo, kaj smo jedli v zadnjem časuNa to sem postal pozoren, ko me je po veliki noči sprememba vonja nekoga, ki ni imel navade jesti svinjine, spomnila na šunko.
Potem sem pobrskal po raznih virih o raznih razpadnih produktih (po koncentraciji razpadnih produktov nekaterih mamil v reki Pad so prišli do zelo zanimivih sklepov) in ko sem se - spet - zavedel, koliko so psi boljši od nas pri vonjih...
Zanje je to bolj jasno, kot - enostavno nimam primerjave.
Duševno oziroma emocionalno stanjeOmenimo, da je nekdo prepotentni pubertetnik (povišan testosteron); omenimo, da komu, ko ga prestrašimo, skoči adrenalin... vse te reči se odražajo v biokemijskem stanju telesa.
Kdo, ki je to izkusil, zna prepoznati vonj strahu pri sebi ali pri drugih - in spet se spomnimo, da imajo ostrejša zaznavala in so mnogo boljši pri interpretaciji teh rezultatov.
To razloži, zakaj se psom v glavnem enostavno ne da lagati - in če se tega zavedaš tudi veš, da je butasto sploh poskušati.
Prepoznavanje osebe po vonjuDel 'slike' vonjev je razmeroma stalen in značilen za osebo, drugi del se spreminja. Tudi razmeroma stalni del se spreminja - recimo z odraščanje in podobno, in naš način dojemanja vonjev ni izurjen tako, da bi upal sploh poskusiti razložiti, kako pes to interpretira. O tem, kaj sem opazil in kaj to pomeni - najbrž in mogoče in verjetno - lahko še naprej, ampak zares ne vem, kako.
Vem samo, da mu gre.
Vzgoja psa s svojim razpoloženjemMoje izkušnje pravijo, da ima pes najbrž strašno rad vonj svojega spremljevalca, kadar je ta srečen. In pripravljen je narediti marsikaj, da bi ta tako dišal - ga razveseliti, ko se privleče po celem dnevu službe s sitnimi strankami, težavnim šefom in grožnjo z odpuščanjem.
Pes te ne 'napizdi', zakaj si se toliko časa zadržal, ampak ti od navdušenja pade okrog vratu, ker si končno le prišel. Način, ki se mi ga zdi vredno posnemati.
Aha, kako vzgajati na ta način? Ko kuža naredi kaj, kar bi od njega radi, pustimo, da nam postane toplo pri srcu. To pomeni tisti zanj(o) prijetni vonj - zdravniki pa pravijo, da je tudi za nas zdravo.
Učinek je, da čez nekaj časa vsi mislijo, da ti pes praktično bere misli. To sicer mogoče - najbrž - ne, razpoloženja pa mislim da definitivno da.
Kar zadeva kazen tu ne bom ' kako', ampak le 'kdaj'. Graja - ali kaznuje se - za psa ali človeka enako - samo dejanje, ne oseba, če želimo, da se spremeni ravnanje.
In pri psu takoj - in samo takrat - ko to počne, ker mu je samo takrat jasno, kaj nam ni všeč. Drugače smo enostavno - za pasji jezik - prebutasti, da bi to v njihovem jeziku povedali tako, da oni razumejo. In s kar najmanj sile in škode.
ObrambaStara gospa, upokojenka 70+ let, ki je hodila v park z majhno, nekaj kg težko kužiko, ki je bila prijazna do vseh in se je praktično vsakemu pustila crkljati - in nas vabila k temu.
Nekega dne je pritekel moški - menda mladenič - zgrabil njeno torbico in potegnil. Gospa se je ustrašila in spustila - ne vrvice torbice, ampak vrvico kužike. Tip je dvignil roko in jo udaril. Ko je poskusil dvigniti roko za drugi udarec, so na njej visele tiste tri-štiri kile in skoraj takoj po tem je tip pobegnil brez torbice.
Vonj strahu in bolečine kužikine drage spremljevalke in agresije napadalca - kako naj bi bilo pri tem kužiki karkoli nejasno?
Correct me if I am wrong, please.
Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...
