Popotovanje s kajakom

[jurembmorje]

Slišal sem, da na Hrvaškem obstaja zakonodaja, ki kajakašem brez spremstva, prepoveduje oddaljevanje od obale. Ali res obstaja zakonodaja, ki govori o tem in koliko bi se lahko kajakaš potemtakem sploh oddaljil od obale. Če bi upošteval tako prepoved, potem je resnično težko veslati med hrvaškimi otoki. Hvala za odgovor.

[PogachnyK]

se opravičujem


1000m

[jurembmorje]

se opravičujem


1000m

Hvala. Zanima me le, kje to piše, kateri zakon/pravilnik? To je res malo malo...1000 m.

[PogachnyK]

Za vsa registrirana plovila, ki imajo določeno območje plovbe, to predpisuje tudi maksimalno dovoljeno oddaljenost plovbe od obale. Neregistrirani čolni, čolni na vesla (tudi kajaki), jadralne deske in vodno kolo se smejo oddaljiti največ do 1000 m od obale. Vodni skuter mora pluti najmanj 250 m in največ 2000 m od obale, in sicer samo od sončnega vzhoda do zahoda. Motorni čoln mora pluti najmanj 200 m od obale – če motorni čoln glisira, mora biti ta razdalja vsaj 250 m. Ladja (plovilo nad 24 m dolžine) mora pluti najmanj 300 m od obale. Čoln se sme približati oziroma pluti največ 50 m od označene meje kopališča (običajno z bojami ali drugimi plavajočimi signali), če ta sega nad 150 m od obale, sicer veljajo prej navedene omejitve. V primeru zasidranih plovil ob naravni plaži je treba pluti po zunanji strani in ne med zasidranimi plovili in obalo. V primeru izvajanja potapljaške dejavnosti je treba plovbo upočasniti in pluti na oddaljenosti vsaj 50 m od ustrezno označenega plovila ali signalizacijske boje, ki označuje mesto potapljanja. Prepovedano je ustavljanje ali sidranje na območju plovnih poti in privezovanje ob fiksne ali plavajoče signalizacijske objekte.

Se pravi lahko greš na otok, če je me tvojo obalo in obalo, ki jo želiš doseči 2000m

[jurembmorje]

Za vsa registrirana plovila, ki imajo določeno območje plovbe, to predpisuje tudi maksimalno dovoljeno oddaljenost plovbe od obale. Neregistrirani čolni, čolni na vesla (tudi kajaki), jadralne deske in vodno kolo se smejo oddaljiti največ do 1000 m od obale. Vodni skuter mora pluti najmanj 250 m in največ 2000 m od obale, in sicer samo od sončnega vzhoda do zahoda. Motorni čoln mora pluti najmanj 200 m od obale – če motorni čoln glisira, mora biti ta razdalja vsaj 250 m. Ladja (plovilo nad 24 m dolžine) mora pluti najmanj 300 m od obale. Čoln se sme približati oziroma pluti največ 50 m od označene meje kopališča (običajno z bojami ali drugimi plavajočimi signali), če ta sega nad 150 m od obale, sicer veljajo prej navedene omejitve. V primeru zasidranih plovil ob naravni plaži je treba pluti po zunanji strani in ne med zasidranimi plovili in obalo. V primeru izvajanja potapljaške dejavnosti je treba plovbo upočasniti in pluti na oddaljenosti vsaj 50 m od ustrezno označenega plovila ali signalizacijske boje, ki označuje mesto potapljanja. Prepovedano je ustavljanje ali sidranje na območju plovnih poti in privezovanje ob fiksne ali plavajoče signalizacijske objekte.

Se pravi lahko greš na otok, če je me tvojo obalo in obalo, ki jo želiš doseči 2000m[/quot

Očitno večina touring kajakašev krši ta določila!

[Roberth1]

Me zanima, če je Ivica tudi upošteval te zahteve, ko je veslal do Grčije?

[Marjan Tomki]

V bistvu je odvisno od tega, katero kategorijo ima plovilo (čeprav včasih deklarirana kategorija nima dosti zveze z dejansko sposobnostjo plovila).

Nekateri morski kajaki niso kategorizirani (in o tem je že kdo pisal pred mano), drugi pa lahko so.

Primer:


Pogacnyk, ko daš navedek, bi prišla prav povezava na polno vsebino
Tam bi človek hitro našel, koliko že smeš z 'C'... (inshore mislim da je obalna plovba, ampak številk se pa ne spomnim)

Na Continuouswawe je razprava o tem, kaj to pomeni in zakaj često ni logično niti smotrno (ampak to je v pravu razmeroma pogosto):

CE Certification Design Category
A (Ocean): Designed for extended voyages
where conditions may exceed wind force 8 on the
Beaufort scale (47 mph and above) and significant
wave heights of 4 meters (13.12 feet) and above, and
vessels largely self-sufficient.
B (Offshore): Designed for offshore voyages
where conditions up to, and including, wind force 8
(39-46 mph) and significant wave heights up to, and
including 4 meters (13.12 feet) may be
experienced.
C (Inshore): Designed for voyages in coastal
waters, large bays, estuaries, lakes and rivers
where conditions up to, and including, wind force 6
(25-31 mph) and significant wave heights up to, and
including, 2 meters (6.56 feet) may be
experienced.
D (Sheltered waters): Designed for voyages on
small lakes, rivers and canals where conditions up
to, and including, wind force 4 (13-18 mph) and
significant wave heights up to, and including, 0.5
meters (1.64) feet may be experienced.
The significant wave height is considered to be the
primary factor for determining design category. Other
parameters (e.g. meteorological) are descriptions of
when these wave heights may be expected to occur.

Recimo, Costa Concordia najbrž je najbrž bila kategorizirana 'A', njen kapitan najbrž tudi za oceansko plovbo, ampak to, kakšen ima kdo papir (človek ali barka) ne jamči varnosti. Ampak če se zapičimo v to plat, bolje ne v tej temi.

Ni samo hardware pomemben... - z iste povezave kot zgoraj

Given that the most valued safety factor on a boat is the skill and experience of the nut behind the wheel.

Pa za tiste, ki včasih spomnijo, da je to slovenski forum:

Pri čemer je treba imeti v mislih, da je najpomemnejši dejavnik varnosti plovila sposobnost in izkušenost (dobesedno: trčene, premaknjene, prismojene) osebe za krmilom.

Edit:

Pogacnykov navedek pravi registrirano, ne kategorizirano... Hm... torej bi moral človek za našo zakonodajo registrirati (vpisati v vpisnik) športni rekvizit, ki je kategoriziran...

Deklarirani smoter urejanja tega je bil, da bi plul s primernim plovilom, pravna birokracija zdaj pa da je važno, da imaš potrdilo in ga plačuješ...

Edit: slike in strani na povezavi pod sliko zgoraj so se spremenile, usklajeno.

[Splav]

V bistvu je odvisno od tega, katero kategorijo ima plovilo (čeprav včasih deklarirana kategorija nima dosti zveze z dejansko sposobnostjo plovila).

Nekateri morski kajaki niso kategorizirani (in o tem je že kdo pisal pred mano), drugi pa lahko so.

Značilnost teh CE kategorij (A,B,C,D) je v tem, da predpisujejo območja plovbe glede na pogoje plovbe (višina valov, hitrost vetra), v katerih je plovilo sposobno pluti in glede na geografsko področje (zavetje, obalno, odprto, oceansko). Mene kot morjeplovca pa seveda za moj čoln zanima točno določena meja od obale ali temeljne črte v miljah. To pa ti določi Pomorska uprava, ko registriraš čoln. In te meje so lahko odvisne od tega, v kateri državi registriraš plovilo. Slovenija ima na primer pravilnik o čolnih,

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp? ... evilka=979

kjer so te razdalje točno določene (glej 50. in 54. člen). Tu je tudi zanimivo razlikovanje med čolnom in morskim čolnom. Čoln, ki ni "morski čoln", se ga ne vpisuje v vpisnik (recimo kajak na vesla) in za njih velja meja 1000 metrov od obale, pa čeprav so v kategoriji "C". Če mene vprašate, se mi to ne zdi logično, saj je plovilo za pridobitev "C "certifikata moralo s preizkusi dokazati določeno plovnost, odpornost na prevračanje, sposobnost obračanja iz prevrnjenega stanja itn, in s tem certifikatom dokazuje, da je z njim možno pluti tudi kako miljo več od obale - seveda ob vremenskih pogojih, ki ne presežejo te kategorije (višina valov 2m, veter 6bf)

[Bojan5]

........................ s tem certifikatom dokazuje, da je z njim možno pluti tudi kako miljo več od obale - seveda ob vremenskih pogojih, ki ne presežejo te kategorije (višina valov 2m, veter 6bf)[/quote]

Mi lahko poveš koliko milj boš preplul v takšnih razmerah?

Si že kdaj lovil žogo ali rokavček pri vetrčku? Tako bo takle kajak brzel v smeri vetra pa naj se veslač pretegne. Če ima "srečo" in piha proti odprtemu bo iz tistega "par milj" hitro nastalo 10 milj.

Aja. Omenjaš tudi "SAMO ob lepem vremenu!". Jap. Koliko časa traja, da preveslaš 1 miljo? Pol ure? V pol ure pa imaš lahko iz lepega vremena lepo nevihto. Pa računaj, da 15 minut pred nevihto že kar konkretno piha.

S tem hočem opozoriti samo, da je vreme spremenljivo.


Naprej berete na lastno odgovornost.

Da ne govorim na pamet je tukaj moja izkušnja:

Oprema:
Tomos 4 in čoln Jugoplastika Atlantic 2,99 m dolg (če temu lahko rečemo čoln )
Razdalja od avtokampa Colone do čeri Porer je 1 Nm do najbližje obale pa 0,85 Nm.
S prijateljem (ribič na kvadrat) sva odplula v rahlem prijetnem vetru, ki poleti prav paše.
Ker nama je pihalo v hrbet vetra niti nisva čutila. Še nekaj 100 m od Porerja naprej pa trnek v vodo. Seveda je ribičija bolj zanimiva kot vreme. Zamislil sem se šele ko je prijatelj rekel, da ne doseže dna. Vrvica je bila pod kotom 30°. Prej komaj opazni valovčki so se spremenili v valove, vetrič pa v veter.
Potem pa dialog:
Jaz: Dare. Greva!
On: Kaj pa je hudga? Še 10 minut no.
Pogledam proti Porerju. . To me je spomnilo kdo je kapitan in
kaj je kapitan.
Dare POSPRAVI. GREVA!
In tako sva proti vetru in v ~ 1m visokih valovih "drgnila" nazaj več kot uro. Najini ženi sta bili že resno v skrbeh in na tem, da pošljeta koga pogledat.

Torej za pot tja sva porabila ~ 15 minut + 15 minut "ribolova", pa je bilo iz bonace že veter, ki je čoln konkretno gnal. Še sreča da ni bilo nevihte.

Bi pa rad videl junaka s kajakom v takšnem, da pride nazaj sam.

Še 1000m je preveč za to.

Plovilo ima lahko 100 certifikatov pa nič ne pomaga, če pamet nima niti enega.
Do takrat nisem imel niti enega. Tisti dan pa sem dobil 1. Pa še tega na zelo mil način.
Pa še jagoda na smetanco. Ko sem doma iztočil gorivo je bilo še enkrat . Manj kot 3 dl. Sicer vemo da T4 malo popije. Ampak .....

Imel sem več sreče kot pameti. Pravzaprav 99% sreče ostalo pamet.

[Marjan Tomki]

Bojan5, odgovarjam šele zdaj predvsem zato, ker sem hotel nekaj reči tudi preizkusiti, preden odgovorim.

Povzetek tega odgovora pa je, da pri takih plovilih odloča telesna in duševnostna trdnost tistega, ki plove, in ne toliko mašinerije, barke, opreme... ki jo pri tem uporabljaš.

In ponovim še, da je med eno in drugo tako igračko in njeno sposobnosjo za plovbo po tudi nemirnem morju lahko neverjetna razlika. Tule spodaj je nekaj primerov takih, s kakršnimi redno hodijo pridejo precej dlje kot le miljo od obale.

Tvoja izkušnja mi pove, da je treba tisto, kar nameravam uporabljati tudi, ko me utegne ujeti kakšna sprememba vremena, temeljito preizkusiti takrat, ko to ne bo nevarno (recimo, ko veter piha proti obali z mivko...). Ne pravi pa mi, da je vsaka taka reč enako malo plovno sposobna kot gumenjak, s katerim si tedaj plul ti.

Podrobnosti:

Povezave na posnetke drugih

Najprej je tu povezava na prispevek, kjer so povezave na več videov, v katerih podobna plovila (morski kajaki nekaj tipov) vozijo nekateri tudi veliko dlje kot od eno navtično miljo od obale.

Od tega je posnetek Triaka, ki ima certifikat CE C iz veliko nežnejših okoliščin kot ostalih, za katere nimamo podatkov, da so sploh certificirani.

Kajak na vetru

Si že kdaj lovil žogo ali rokavček pri vetrčku? Tako bo takle kajak brzel v smeri vetra pa naj se veslač pretegne. Če ima "srečo" in piha proti odprtemu bo iz tistega "par milj" hitro nastalo 10 milj.

Vidiš, zdaj sem precej prepričan, da tega s kajakom, da ti pri opisanem more uspeti drugega kot pluti z vetrom, nisi poskusil. Da sem jaz lahko utemeljeno odgovoril na tole, sem počakal ravno zato, da sem nekaj neugodnih, a nenevarnih okoliščin lahko preizkusil, preden o tem kaj napišem.

Problemi, za katere vem

Tako lahko zdaj že malo bolj utemeljeno rečem, da je pri plovbi s kajakom - s krovnico ali kako drugače takim, da ti ga ne more zaliti - praviloma problem, koliko zdržiš ti, ne koliko zdrži kajak. Če so valovi kratki v primerjavi z višino, je problem podoben kot pri vožnji po valovih na gliserju - vprašanje je, koliko časa se strinja hrbtenica, in če voziš proti valovom, ki gredo hitro, zna to biti problem. In če - ali ko - mišice ne držijo več dobro hrbtenice, lahko pride do poškodbe, ki je tudi zelo boleča in te lahko onesposobi za držanje ravnovesja, in potem si zares v buli.

Če je veter dovolj močan, da dviga pršec, imaš lahko podobno kot plavalci v takem tudi problem z dihanjem, če nimaš česa primernega, da lahko dihaš iz zavetja. Če za to nimaš rešitve, se lahko tudi utopiš od pršca, ki se ga vdihneš, ker ne moreš do zraka, v katerem ni pršca. Problem je tudi kaj videti v pršcu oziroma skozenj in hudo prav pridejo maska ali plavalna očala.

Kajakov veter praviloma ne suče

Večina kajakov za eno osebo ne narejena tako, da je vetru na obeh staneh težišča izpostavljena podobno velika površina in te torej veter v njem ne suče izrazito iz smeri, v katero ploveš.

Pri takem za dve osebi pa je na primer bistvena razlika, ali sta v njem dva podobno velika in težka, ko je podobno uravnovešen kot večina enosedov, ali pa ga pelje en sam in ni uravnovešen.

Sicer ti na posnetku (na eni od povezav s povezave, ki je zgoraj zgoraj) skupine dobrih v kajakih brez stranskih plovcev, a z jadrom, na oceanu pri Tasmaniji pokaže, da gre s tem več od milje tudi, ko čisto solidno piha

Prejšnje izkušnje z veslanjem v vetru

Naključno sem že prej precej veslal v različnih okoliščinah in z različnimi rečmi (recimo napihljiv kajak za dve osebi, tako sam kot v dvoje po zmerni burji, torej je takrat pihalo proč od obale pred Malinsko - prej, preden sem prišel do jadrnice), pa morda pet let precej s kanujem po Bohinjskem jezeru enako prej, preden sem prišel tam do jadrnic, in tako dalje. Ampak takrat nisem bil pozoren na to, kako se to obnaša - v glavnem pa sem vedno prišel, kamor sem nameraval.

Preizkusi

Poskušat sem pa šel (med drugim) v razmeroma močnem vetru veslat sam po Bohinjskem jezeru v odprtem kanuju tako, da je veter na jezeru pihal proti obali.

Preveslal sem v različnih kotih, večinoma pa v veter in bočno glede na veter kake tri kilometre (iz zaliva Pod skalco do 'Fužnarskega zaliva' in nazaj. Veter je pihal iz Ukanca - ok. 40 km/h, torej okrog 20 vozlov, sunki nekaj več, ampak so se čez jezero umirili in najbrž tudi ob sunkih ni bilo več kot 50 km/h.

Veslati sam v odprtem kanuju za dva je ena od težjih nalog, saj te veter - če veslaš na krmi - poskuša zasukati v smer z vetrom (kot si ti domneval).

Izkaže pa se, da dober veslač (jaz sem povprečen) lahko pelje proti vetru take hitrosti brez težav vsaj, če ni večjih valov. Pri plovbi z vetrom v bok te veter skuša obrniti tako, da bi te neslo z vetrom, ampak jaz sem tiste tri kilometre veslal kilometer in pol najprej samo na desni, nato kilometer in pol samo na levi strani.

To, da ne moreš zamenjati strani, na kateri veslaš, zna biti krivo, da te kakšna skupina mišic boli, ampak do te hitrosti vetra gre in na tako razdaljo gre.

Pri kajaku je to precej lažje, kot pri takem kanuju. Vetru izpostavljeni del trupa je tam tak, da ga veter ne suče zaznavno iz smeri. Tudi to, da so lopatke na veslu zasukane za 90 stopinj je premišljeno - tako se veter pri vožnji proti vetru ne upira v lopato vesla, ki je v zraku. S kajakom s krovnico - če znaš - je milja po takem vetru mali, ne pa kak resen problem.

Res je, vreme je nepredvidljivo, ampak kajak je bil razvit iz eksimskega lovskega čolna, ta pa je bil namenjen za plovbo v skoraj vsakem vremenu.