OdgovorNapisal/-a DR76 » So Mar 29, 2014 12:41
Pozdravljeni,
področje davčne politike ni nekaj s čimer bi bil prav poglobljeno seznanjen, niti nimam volje in časa, da bi ga podrobneje preučil, se mi pa pri branju te niti zastavlja nekaj temeljnih vprašanj.
Obstoj Evropske unija ima več različnih posledic, ena izmed njih je, nekoliko poenostavljeno, enotno evropsko tržišče na območju vseh članic evropske unije (Evropska ekonomska unija). Vsi izdelki, ki se na tem območju nahajajo in se z njimi trži ali se jih uporablja, morajo imeti plačane davščine. Pristojnost za pobiranje tovrstnega davka je glede na tip izdelkov različen, je pa ta razlika za namen te razprave nepomembna. Skladno z zgoraj zapisanim, je izdelek lahko sproščen v prost promet znotraj članice, posledično pa celotne unije, le ob dokazilu o plačilu omenjenih davščin.
Glede na to, da R Hrvaška do sedaj ni bila članica EU, je v primeru dejstva, da se je plovilo nahajalo izven meja EU, bilo zanj možno izvesti izvozni postopek, ki je rezultiral v pravici lastnika, da uveljavlja pravico vračila že plačanega DDV, kje je to bilo pa je bilo odvisno od specifičnega načina nakupa le tega. Seveda je v tem primeru izdelek ni bil več sproščen za prost promet znotraj članic EU. Ne glede na zgoraj zapisano pa je R Hrvaška vodila seznam plovil, ki so bila v začasnem uvozu, vendar je bilo to mogoče le za tista, ki so se nahajala v marinah, saj so te podatke redno sporočale njihovi davčnu upravi.
Seveda je bil interes EU razumljiv, da se od R Hrvaške zahteva, da po njenem vstopu v unijo učinkovito onemogoči nadaljnjo uporabo plovil, ki so v takšnem statusu, saj bi sicer prišlo do grobega kršenja pravil same evropske ekonomske unije, povedano drugače, v mnogih primerih bi nekatere države ostale brez omenjene davščine.
Glede na to, da so registracijski pogoji za plovila še vedno v domeni posameznih držav pa so le te do možnosti ohranitve plovila v registracijskem registru posamezne od njih in ob istočasnem dejstvu, da je bilo za isto plovilo v EU že plačan davek vrnjen ali celo nikoli plačan, obnašale različno. Nekatere so, nedvomno na pritisk močnega »lobija« lastnikov plovil, odločile, da je to mogoče, spet druge, te možnosti niso dopuščale, med slednje pa spada tudi Slovenija.
Tako R Hrvaške ni mogoče kriviti za to, da se to področje uredi, nekako pa se ni mogoče znebiti občutka, da naši južni sosedje želijo cilj doseči na način, ki bi prinesel kar največ denarja v njihov proračun in nekaterim posrednikom. Veliko bolj preprosto in enostavno bi se problema lotili na način, da bi od vsakega posameznega lastnika zahtevali le potrdilo, da so za plovilo plačane vse dajatve, seveda v primeru, da je plovilo registrirano pod zastavo države, v kateri je bila registracija mogoča brez vseh plačanih davščin, kar pa v R Sloveniji po meni znanih podatkih nikoli ni bilo. Na ta način bi se lahko enostavno rešilo probleme vseh naši morjeplovcev s SLO registracijami, ostali pa bi v svojih državah ta problem lahko rešili ali pa bi se odločili za kakšno drugo možnost, navsezadnje tudi prepis na HR zastavo s čimer bi nekoliko konkretneje oplemenitili HR proračun. Glede na to, da ne gre za osamljen problem enega ali dveh posameznikov, pa še v tem primeru to nebi smel biti izgovor, temveč za sistemski problem večjega števila posameznikov, je skrajno malomarno s strani naše države, da na nivoju EU naša država, skupaj s še nekaterimi drugimi katerih državljani so v podobni situaciji, ne pritisne na R Hrvaško, da bi se zadeva rešila na evropskem nivoju in zgolj administrativno, brez vmešavanja neposrednih lastnikov. Zavedati se je namreč potrebno, da davčne uprave tudi na tem področju že posedaj sodelujejo, vzemimo na primer pridobivanje našega DURS-a v zvezi s plovili SLO državljanov na HR. Že začete postopke začasnih uvozov plovil, bi tako lahko R Hrvaška zaključila zgolj na zakonski podlage in ne tako, kot sedaj, ko poizkuša narediti iz, pravno gledano enostavnega problema, pravo znanost, ki mimogrede sploh ni poceni.
Na koncu se mi poraja še eno zanimivo vprašanje. Izhajajmo iz predispozicije, da ima posamezno plovilo ustrezno plačane davščine v EU. V kolikor takšno plovilo tržimo ali uporabljati v katerikoli državi članici EU, smo znotraj zakonskih okvirjev, v kolikor pa to isto plovilo poizkušamo tržiti ali uporabljati v R Hrvaški po prehodnem obdobju, gre za kršenje njihove davčne zakonodaje, saj za isto plovilo ni zaključen postopek začasnega uvoza. Glede na to, da je R Hrvaška tudi članica EU, morajo tudi zanjo veljati ista pravila, kot za ostale članice. Tako isto dejansko stanje urejata dve pravni normi, v takšnem primeru pa je pravilo, da se za uporabnika uporabi zanj ugodnejša.
Za zaključek, vsekakor bi bilo primerno, da se naša administracija nekoliko zgane in na nivoju EU poskrbi za svoje državljane, ustrežljivost uradnikov na okencih je sicer močno zaželena, ni pa to edino za kar bi država morala poskrbeti, vsaj po mojem mnenju.
