Zdaj si me pa spomnil na anekdoto izpred dveh let, ko smo si za večerni ribolov izposodili pasaro od prijatelja... Pa smo lepo šli uživat še podnevi, malo se vozili okrog in malo namakali trnke... Potem pa riba začne delati, kanta od Jupola se je lepo polnila in mi vsi veseli smo tudi spili kakšno pivo ali dve... Pa se je nabralo, tako ribe kot piva, pa tudi noč je padla. In treba je bilo domov... Domov pomeni seveda nazaj na obalo, ki je bila oddaljena manj od kilometra... Jaz veselo sedim zadaj in krmarim Yamaho 4, moja poleg, prijatelj je še malo vlekel panulo, njegova se je usedla pa na kabino pasare in na navigacijsko luč. Gremo lepo počasi, penta je bila dokaj glasna, kar naenkrat pa zaslišim ogromen ropot in hip zatem se vse bliska, pa skozi možgane me prestreli sirena... Najprej sploh nisem dojel, kaj za vraga, saj smo sredi vode, potem pa le uzrem Pičuljana od policije in na njem trije vrli policajci... Dobro veće, dobro veće - dokumente molim! -Pa jaz njemu - eeeeeee, prijatelj ih ima... Pa se oglasi ta prijatelj in pravi - eeeee, nemam ih na papiru, imam u telefonu... Pa ga policaj povabi na njihovo barko, da pogleda vsaj to... Ko je videl, da je prehod iz pasare na Pičuljana bil za prijatelja kar težak podvig, ga je najprej vprašal - je bilo šta alkohola??? Pa mu reče prijatelj - Ja, glih rož nisem nabiral po morju ane... -Molim??? Pa on - dobro, par pivi sam popio, da, ali ništa mi nije... Da, da, vidim, pravi policaj... In res potem iščeta po telefonu dokumente in najdeta nekaj... Potem pa jih opazujem skozi okno in vidim, da se jima je slika na telefonu ves čas obračala... Ravno je hotel prepisat številke, pa slika zvizne za 90 stopinj v levo... Pa obrne telefon, mineta dve sekundi, pa spet nazaj...

Mi smo se režali ko pečeni mački, onadva notri pa nista vedela, kaj naj s tem telefonom... Potem pa policaj pop**di, pa položi telefon na mizo in nagne glavo skoraj v pravi kot, kot bi vrat zlomil

... Jaz pa že po naravi nisem najbolj tih in človek je kljub brnenju motorjev slišal moj smeh... Pa pošlje svojega kolega ven iz kabine nadme... Gospodine, oće li vam biti u zatvoru isto smiješno??? Pa jaz njemu - maaaa neeeemojte se ljutiti, pa što sam krivo napravio?? Je rekel, no za začetek mi dajte osebni dokument... Sem rekel - jao, nemam kod sebe, al imam sliku na telefonu... Pa on - ma bježi u k***ac i ti i ovi vaši telefoni, još ja, da si vrat slomim jelda??

Potem je pa videl, da se res ne morem več zadrževat od smeha, pa je samo zamahnil in šel nazaj notri... Na koncu naš prijatelj pride ven iz kabine in reče - ej, a ma kdo 100 kun pr seb? Sem rekel - a tolk ti je zmanjkal, pa reče on - ne, taka je kazen... Sem rekel, a je to sploh možno, tak vik in krik, mene bi skoraj v zapor peljal, potem pa 100 kun... In to zato, ker nismo imeli s seboj osebnih izkaznic... Na koncu smo se vsi lepo poslovili, celo nasmeh so zmogli vsi trije... Pa se odvežemo in jaz njim še rečem - Mirno more! Pa policaj reče kolegu - eeeee, da nema vakvih, bilo bi mirno, da...

-Jaz pa ne bi bil jaz, če ne bi nazaj; "MOLIM??" On pa meni nazaj: "Ajde, biž ća"...

Aja, se opravičujem avtorju za dolg odgovor, pa da skrajšam... Ja, da se tudi brez pravih dokumentov, samo lepo se moraš obnašati
MIRNO MORJE
