Morjeplovec.net

S prijateljem želiva iti s kanujem čez piranski zaliv do Crvenega vrha. Sabo bi imela osebne dokumente.

Kar me pa zanima je, ali lahko pričakujeva da naju ustavijo policaji?
Kaj se zgodi če naju ustavijo?

.

Kot prvo je to ilegalen prehod meje.

Pod drugo, to ni nikakršen podvig. Ob primernem vremenu seveda.
Vemo, da je vsako leto v začetku poletja organiziran plavalni maraton iz Katora v Portorož.

Kaj bi vaju pa obsodili, je pa že druga zgodba.
Kanu se mi ne zdi primeren za odprto morje. Morda vaju preseneti kakšen krmni val od večjega plovila in podobno. Kakšen scenarij bosta uporabila, če se prevrneta? Sredi zaliva z nekaj opreme!!!????

Nekako mi ne diši vajin podvig.

Z malo "sreče" vaju bo obrnila že naša Policija na morju.

LP

.

Pojdita tik ob obali, NIKAKOR PO SREDINI, se pravilno odjavita v Piranu in prijavita v Umagu in nimata kaj skrbet. Če se vreme poslabša sta takoj na obali (tako ali tako). Glede prehoda meje pa tudi ni omejitev le zastave ne vem kam bosta izobesila? haha
LP NT

No, tudi glede prehoda meje... če gresta ob obali, vama verjetno nihče ne more dokazati (razen, če vaju prav tam ne vidijo, kar pa je čisto možno - oz. morda kak radarski/video zapis?), da nista kanuja spustila v vodo recimo v Kanegri oz. da nista meje prečkala po kopnem na mejnem prehodu... Če ne pa se po Dragonji zapeljita do mejnega prehoda pokazat osebne izkaznice

S takim plovilom je dovoljeno oddaljiti se največ 1km od obale.
Med Bernardinom in Kanegro je cca 3km, torej sta vsaj 1km v prekršku.
Glede prečkanja meje: če tam ne pristaneš in ne greš na obalo nisi prečkal meje in te pustijo pri miru.
Bolj pametno je iti ob obali mimo Portoroža in solin. Sam sem šel s kajakom že velikokrat. Priporočam tudi, da gresta na izlet po kanalu solin, tam je zelo lepo in voda je vedno mirna. Iz Pirana tja in nazaj se bosta lepo naveslala.

ma počakajta do 2013 ko gre soseda v unijo pa je

To sploh ni noben problem - tudi če gresta direkt - če imata ustrezen čoln in če ga obvladata;
Torej:
Znata eskimotirat?
V tem čolnu? (Upam da gre za zaprt kanu dvojec)

Če ni te vrste čoln pa... ga znata obrniti na prav n a odprtem, zlesti vanj in izprazniti vodo?

Če JA - sploh ni problema, razen mogoče policistov. Kar pa lahko rešita z ustreznim postopkom, ki so ga opisali že drugi.

Vedno sem občudoval ljudi, ki si kar sami načrtno poiščejo način za ( potencialno ) katastrofo.

Zakaj? Človek mora živeti. Nekateri živijo drugi pa životarijo doma na fotelju pred TV.

Odvisno od vrste kanuja (zalije ali ne itn.), znanja in spretnosti uporabnikov, izbrane smeri (ob obali ali počez), vremena. Če je vse OK, da.

Pravne plati še nisem raziskal (pa me za čez nekaj let zanima potep ob obali na daleč, ampak takrat bo Cro najbrž že v EU in morda tudi v Schengenskem območju, tako da bo pravna plat najbrž drugačna kot sedaj).

bsc46 napisal/-a:Zakaj? Človek mora živeti. Nekateri živijo drugi pa životarijo doma na fotelju pred TV.

Tuki si jo užgal tako v levo da je kar groza.

Po tvoji teoriji sem jaz "živel" sedaj nosim pa posledice tistega po tvojem "življenja". Jaz sem bil leta naza tudi zelo"živ" dokler se nisem trikrat v kratkem času gledal s smrtjo. Vsak k kaj bere v da take stvari pustijo posledice na cloveku.

Tako,da kdor išče nesrečo namirno ne "živi"ampak ima sam s sabo dosti problemov,zato jih kompenzira s takimi rečmi. In še veliko drugih razlogov in vzrokov je za tako početje.Pa nebom tle pisal k pol sem do jutri.

V vsakem primiru je tak ki išče nesrečo zdrel za kak razgovor s psihoanalitikom.

snake napisal/-a:

bsc46 napisal/-a:Zakaj? Človek mora živeti. Nekateri živijo drugi pa životarijo doma na fotelju pred TV.

Tuki si jo užgal tako v levo da je kar groza.

Po tvoji teoriji sem jaz "živel" sedaj nosim pa posledice tistega po tvojem "življenja". Jaz sem bil leta naza tudi zelo"živ" dokler se nisem trikrat v kratkem času gledal s smrtjo. Vsak k kaj bere v da take stvari pustijo posledice na cloveku.

Tako,da kdor išče nesrečo namirno ne "živi"ampak ima sam s sabo dosti problemov,zato jih kompenzira s takimi rečmi. In še veliko drugih razlogov in vzrokov je za tako početje.Pa nebom tle pisal k pol sem do jutri.

V vsakem primiru je tak ki išče nesrečo zdrel za kak razgovor s psihoanalitikom.

Me je imelo že včeraj, da bi nekaj podobnega zapisal, pa ...... sem počakal, da bo pred menoj kdo napisal kaj bolj primerno umirjenega.

Pa obrnimo stvar in poglejmo kaj vse se zgodi, ko stvari krenejo narobe.
Zaženemo službe reševanja, aparat ljudi, ki vlaga velike napore za odpravo napak nekaj neodgovornih posameznikov. Strah in skrbi svojcev prijateljev itd. je kolateralna škoda.

Ta dva posameznika ničesar ne raziskujeta in podobno. Samo gola
avantura, ki je tudi po pravilih sporna.

Ko se izzide, zaradi usposobljenih reševalcev, brez večjih posledic so
komentarji v stilu, da bi morali takim neodgovornežem zaračunavat stroške reševanja. Pa naj bo to v gorah ali pa na morju. Da ne govorimo, o denarju , ki gre iz skupne malhe. Tega je pa zmeraj premalo. Reševalci, pa naj bodo gorski, vodni , podvodni, jamarski inkajvemkdoše, so pa ......druga zgodba z velikim srcem in požrtvovalnostjo. Za nagrado pa dobijo kakšen pir, sendvič in letno nekaj od njih prejme medalje za hrabrost in nesebično pomoč.

Če ne iščeš težav jih nimaš!!!

LP

.

Pa saj ne bosta šla v Benetke. Skoraj verjetno je, da bosta imela prej nezgodo na poti domov v avtu. Če je vreme OK tukaj ne vidim nobenega problema.
Potemtakem bi morali prepovedati vse aktivnosti na prostem (alpinizem, padalstvo, potapljanje.....vožnjo z avtom!

Lepo si dopolnil.....................jaz na to (reševanja) nisem niti pomislil,ker je že ostalega več kot dovolj.(sedanje spravljanje sebe v nekako normalno stanje).

Pa srečno avanturisti.......................kajti pameti vam ne morem dat.

snake napisal/-a:

bsc46 napisal/-a:Zakaj? Človek mora živeti. Nekateri živijo drugi pa životarijo doma na fotelju pred TV.

Tuki si jo užgal tako v levo da je kar groza.

Po tvoji teoriji sem jaz "živel" sedaj nosim pa posledice tistega po tvojem "življenja". Jaz sem bil leta naza tudi zelo"živ" dokler se nisem trikrat v kratkem času gledal s smrtjo. Vsak k kaj bere v da take stvari pustijo posledice na cloveku.

Tako,da kdor išče nesrečo namirno ne "živi"ampak ima sam s sabo dosti problemov,zato jih kompenzira s takimi rečmi. In še veliko drugih razlogov in vzrokov je za tako početje.Pa nebom tle pisal k pol sem do jutri.

V vsakem primiru je tak ki išče nesrečo zdrel za kak razgovor s psihoanalitikom.

Po mojem je tole vrhunski nesporazum, za katerega je malo (so)kriva nasprotna skrajnost od mojega (prerazvlečenega) načina pisanja.


Bsc45

Precej sem prepričan, da bsc46 ni zasvojenec z adrenalinom, ki 'živi samo takrat, ko čuti strah pred smrtjo', ampak nekdo, ki pozna ljudi, ki so ujeti skoraj samo pred televizor (podobno bi bilo lahko samo pred šank ali v fotelj s knjigo v roki'. Taki ljudje živijo le skozi zgodbe - resnične ali celo samo izmišljene - ki jih živijo drugi.

Druga vrsta ljudi so tisti, ki skušajo preveč varovati vsake nevarnosti svoje drage, in nekaj podobnega bi tudi lahko ime bs46 v mislih, a o tem ne bi še enkrat.

V glavnem menim, da je imel v mislih to vrsto skrajnosti.

Snake

Snake dobro razume takega adrenalinskega odvisneža in se - zelo prepričljivo - odzval na tako razumljen nasvet.

To, da je - kot zapiše - pred leti rabil tri take lastne izkušnje - in imel pri tem srečo in jih preživel - nam lahko še posebej da misliti o tistem, o čemer sem že pisal, da prej ko imaš izkušnjo, manj boleče je treba, da te izuči.

Psihoanalitik...

Več stani. Po moji izkušnji (na srečo nisem bil jaz predmet obdelave, sva jo pa z bratrancem pomagala preživeti sorodniku) ti nihče in nič bolj ne jamči, da bo psihoanalitik, ki te dobi v roke, kaj boljši kot neznan kitajski gumenjak. Videti je, da praktično vse, kar velja za druge, velja tudi za prve - tržne zakonitosti (kar največji dobiček za vsako ceno pri premnogih), zanesljivost resničnosti reklam (reklamerji niso plačani za resničnost svojih sporočil...) in tako nazaj in tako naprej.

Kot obstajajo tudi dobri kitajski izdelki, sem precej prepričan da obstajajo tudi dobri psihoanalitiki, ampak ne pri enih ne pri drugih ne bi brez dobrega premisleka tvegal življenja s prvim, na katerega naletim.

In po mojem je tveganje s slabim (itn.) psihoanalitikom večje...
Spomnimo se, Radovan Karadžič je po izobrazbi (tudi na zahodu formalno izobražen) psihiater, in tudi tale pogled na to zgodbo zna tudi biti zanimiv.