Tole je tja nekoč nalepil Marchi.
Jaz sem se lani motal po Viru in si tisti konec pogledal, in če bil čas, bi poskusil jadrati okoli in okoli otoka (mini-12 ima gaz kak meter in jambor 5 m), pa doslej še nisem utegnil.
V eni od prejšnjih tem zgoraj je tudi povezava na članek v časopisu, da naj bi poglobili za plovbo večjih ladij - recimo turističnih. Kolikor vem, verjetno tu pa tam malo poglobijo, vetrovi in tokovi pa zasujejo nazaj. Koliko vem, Robi (Liverić) v sezoni redno vozi turiste od Vira na Školjič in nazaj - ampak za Robija mož njegove sestre trdi, da pozna vsak kamen tam okoli. Zato sem mu tudi pokazal, ko sem nekaj večjih kamnov 'stauhal', ki so mi bili na poti, odnesel do konca pomola in tam zmetal v vodo.
Pa to, da ve za vsak kamen, najbrž skoraj drži - ker on plove tudi tisto barko za turiste, ki ima stekleno dno.
V zalivu pri kraju Vir, kjer sem si natančno pogledal del podmorja (prebredel nekaj 100 m pri obali, kjer me je zanimalo), je bila zadeva iz trdih kalcitnih žmul, vmes pa grape z mivko.
Če je kdo hodil po naših hribih, kot bi špranje in škraplje kakih visokogorskih podov zasul z mivko. Mučo neugodno za propelerje, pete, kobilice... če je v gazu podobno, in po zgornjem opisu najbrž je.
Dve zanimivosti:
Prehod med otokom Vir in kopnom je umeten - star recimo ok. 1000 let čez prst.
Včasih so ga najbrž 'poglabljali' Privlačani s tem, da so kopali mivko, ki so jo prodajali za gradnjo po precejšnjem koncu dalmatinske obale.
Correct me if I am wrong, please.
Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...