Kako jemo ?
Moderatorji: moderator2, moderator
-
mobil11
- Poročnik bojne ladje
- Prispevkov: 83
- Pridružen: Sr Mar 21, 2007 21:17
- Kraj: Bizeljsko
- Kontakt:
Kako jemo ?
Nisem ravno poseben ljubitelj morske hrane med dopustom pa si le privoščimo kako jed.Problem je tudi ker ne vem kako se kako jed je.Lahko kdo opiše kako "pravilno" jemo razne ribe,školjke,rake,..?
LP Zoran
Naj zacnem pri ribah. V vecini restavracij, vam ribo ze ocistijo, ko jo dobite na mizo, ce ne pa z njo dobite vilice in poseben noz za ribe.Vecina rib se cisti tako, da najprej z vilico odstranimo hrbtne in trebusne plavuti, nato jo z nozen posevno zarezemo tik za glavo in nato na hrbtni strani po dolzini locimo filet od hrbtenice in ga z mesno stranjo navzgor polozimo na kroznik. Nato z vilico dvignemo rep in si z nozem pomagamo lociti spodnji filet od hrbtenice. Z roko dvignemo okostje z glavo z kroznika in ga polozimo nazaj na servirni kroznik. Sedaj imamo na jedilnem krozniku dva cista fileta.Sladokusci vedno oberejo tudi glavo in sicer veljajo za poslastico licnice, ki se skrivajo pod pokrovi skrg. Ce je riba vecja, je tudi zelo okusno meso na spodnji strani spodnje celjusti cel. To je riba.
Rake lahko skoraj brez izjeme jemo z rokami, razen, ce je to velik jastog ali rarog, ki je bil ze ociscen in je serviran v reznjih. Takrat uporablajmo pribor.
Skoljke jemo z rokami, ker je to najbolj prakticno.Zato dobimo ob skoljkah tudi skodelico z limono, da si nato v njej operemo prste.
To je po tehnicni strani vse, je pa zlato pravilo, da ko taksna hrana pride na mizo, elegantno pocakamo da jih nekaj zacne jesti in se zgledujemo po njih. Nekateri bolj "fini" ljudje neradi vidijo, da se je s prsti in seveda se takrat potrudimo kakor oni z priborom. Najlepsa dozivetja pa so neformalna, ko z prsti pojemo skarpeno z zara in spijemo bokal vina!
Rake lahko skoraj brez izjeme jemo z rokami, razen, ce je to velik jastog ali rarog, ki je bil ze ociscen in je serviran v reznjih. Takrat uporablajmo pribor.
Skoljke jemo z rokami, ker je to najbolj prakticno.Zato dobimo ob skoljkah tudi skodelico z limono, da si nato v njej operemo prste.
To je po tehnicni strani vse, je pa zlato pravilo, da ko taksna hrana pride na mizo, elegantno pocakamo da jih nekaj zacne jesti in se zgledujemo po njih. Nekateri bolj "fini" ljudje neradi vidijo, da se je s prsti in seveda se takrat potrudimo kakor oni z priborom. Najlepsa dozivetja pa so neformalna, ko z prsti pojemo skarpeno z zara in spijemo bokal vina!
EDINI DOBER DAN JE DAN NA MORJU!
UH, sem si oddahnil
Med prebiranjem tvojega prispevka Nemo ( prvi del ) sem nekoliko osupnil ( "fini ljudje ne radi vidijo" ), na koncu pa si se le popravil( "jemo z rokami ").
Res je, da je odvisno od situacije, kje se nahajaš. Sigurno ne boš brodil po krožniku na kakem sprejemu ali bolj uradnem kosilu, tam se jasno držiš bontona, ker navsezadnje nismo barbari. Pa vendar, če želiš doživeti ( ne samo okusiti ) kuharsko mojstrovino so pri RIBAH in ŽAR-u (ne priloge ) prvi pribor PRSTI, hrano moraš čutit, vonj moraš vonjat in šele nato daš prednost burbočicam. To pa je pri taki hrani najpomembneje, zato jo je treba doživeti v vsem razkošju, drugo so instant verzije ( ki pa tudi niso vse zanič ali neuporabne ).
Pa tudi domišlija naredi svoje.
AJD
Res je, da je odvisno od situacije, kje se nahajaš. Sigurno ne boš brodil po krožniku na kakem sprejemu ali bolj uradnem kosilu, tam se jasno držiš bontona, ker navsezadnje nismo barbari. Pa vendar, če želiš doživeti ( ne samo okusiti ) kuharsko mojstrovino so pri RIBAH in ŽAR-u (ne priloge ) prvi pribor PRSTI, hrano moraš čutit, vonj moraš vonjat in šele nato daš prednost burbočicam. To pa je pri taki hrani najpomembneje, zato jo je treba doživeti v vsem razkošju, drugo so instant verzije ( ki pa tudi niso vse zanič ali neuporabne ).
Pa tudi domišlija naredi svoje.
AJD
Taurus
Pravila lepega vedenja so napisana pravila, ustava če hočete, običaji, ki ločujejo pametne, ugledne, izobražene, bogate, modrokrvne ..... od njihovih nasprotij.
Poklicno se me protokol dotika že skoraj 30 let. Med to spada tudi obnašanje pri mizi. Ker je skozi čas prišlo do tega, da je v protokol padlo čedalje več ljudi, ki ga niso znali pravilno uporabljati(zaslužni posamezniki, ekstremisti,humanisti znanstveniki, profesorji, športniki, umetniki itd.) je izvajalcem naročeno, da se pri serviranju hrane uporabljajo živila, ki se zaužijejo na nedvoumen način. To pomeni, da je odpadlo veliko stvari, ki so se prej stregla in je bilo potrebno izkoščičevati, filetirati in podobno. Kako, sploh pa kam odložimo ostanke hrane(kosti,koščice-od oliv, in podobno) je v pravilih lepega obnašanja natančno opisano.Če se boste znašli v situaciji, da nečesa ne obvladate potem se tega ne lotite. Imajo pa razne šole, ki izobražujejo kadre, ki se bodo vrteli, na poslovnih obedih, sede, stoje, v lokalu, na pikniku že v šoli kot en del tečaja o pravilih protokola.
Na neformalnih srečanjih je pa zapovedanih veliko manj zakonitosti.
Vsekakor uživajte v kulinaričnem smislu. HEDONISTIČNO!!!!! Ne pa proštaško, vulgarno! Sam tudi uporabim prste za jedilni pribor.
Ker gre tukaj za morjeplovce, dopustnike in uživače so pravila zelo ohlapna.
Nekdo se je s pripravo hrane zelo trudil, da bi mi uživali na več načinov( oči,nos, okus, občutek).Zato uživajmo! Ostanimo pa na nivoju kulturnih in izobraženih morjeplovcev.
Dober tek, na zdravje pa LP
Poklicno se me protokol dotika že skoraj 30 let. Med to spada tudi obnašanje pri mizi. Ker je skozi čas prišlo do tega, da je v protokol padlo čedalje več ljudi, ki ga niso znali pravilno uporabljati(zaslužni posamezniki, ekstremisti,humanisti znanstveniki, profesorji, športniki, umetniki itd.) je izvajalcem naročeno, da se pri serviranju hrane uporabljajo živila, ki se zaužijejo na nedvoumen način. To pomeni, da je odpadlo veliko stvari, ki so se prej stregla in je bilo potrebno izkoščičevati, filetirati in podobno. Kako, sploh pa kam odložimo ostanke hrane(kosti,koščice-od oliv, in podobno) je v pravilih lepega obnašanja natančno opisano.Če se boste znašli v situaciji, da nečesa ne obvladate potem se tega ne lotite. Imajo pa razne šole, ki izobražujejo kadre, ki se bodo vrteli, na poslovnih obedih, sede, stoje, v lokalu, na pikniku že v šoli kot en del tečaja o pravilih protokola.
Na neformalnih srečanjih je pa zapovedanih veliko manj zakonitosti.
Vsekakor uživajte v kulinaričnem smislu. HEDONISTIČNO!!!!! Ne pa proštaško, vulgarno! Sam tudi uporabim prste za jedilni pribor.
Ker gre tukaj za morjeplovce, dopustnike in uživače so pravila zelo ohlapna.
Nekdo se je s pripravo hrane zelo trudil, da bi mi uživali na več načinov( oči,nos, okus, občutek).Zato uživajmo! Ostanimo pa na nivoju kulturnih in izobraženih morjeplovcev.
Dober tek, na zdravje pa LP
pajer 1
Kdor misli, da ne zna molit, naj gre na morje!
Kdor misli, da ne zna molit, naj gre na morje!
ker predvidevam da mislis predusem na zauzitje hrane bolj kot ne v "povprecnih" restavracijah ni ravno pomembno kako bos jedel - ce ti pase z rokami recimo skampe je vse ok - ce pa bos v vrhunski restavraciji pa bo natakar tako strokovno usposobljen da ti bo z veseljem pokazal kako se uporablja dolocen pribor oziroma ti bo jed sfiliral...
tule pa se dva dokaj dobra clanka...
Slavnostna miza in bonton ob njej
Družabni dogodki v zasebnem ali poklicnem okolju so priložnosti, ob katerih moramo pokazati svoje veščine pri uživanju jedi in pijač. V poslovnem življenju pomembnejše dogodke pogosto spremlja obisk v restavraciji, kjer se po navadi sklenejo veliki posli. Kdor se zna spretno sukati na tem spolzkem področju, se bo izognil neprijetnim zadregam, ki lahko vplivajo tudi na njegovo poklicno prihodnost.
Poglejmo si preprosta pravila vedenja pri lepo pogrnjeni mizi, da se ne bo treba nikomur tresti - ne glede na to, ali je v vlogi gosta ali gostitelja.
Prtički
K pogrnjeni mizi spadajo do 50 cm veliki platneni prtiči, vedno barvno usklajeni z namiznim prtom. Ne glede na to, ali je prtiček na levi strani, na krožniku ali v kozarcu, ga preložite takoj, ko se usedete. Prtički se ne zatikajo za pas ali za ovratnik, prav tako ne med gumbe na srajci. Eno od osnovnih pravil lepega vedenja pravi, da je prtiček za to, da ga uporabimo, njegovo mesto pa je vedno na kolenih. En vogal naj bo obrnjen navzgor, da si z njim lahko nalahno obrišemo ustnice, preden srknemo požirek iz kozarca ali ko nehamo jesti. Med obrokom ali če začasno zapustimo mizo, prtiček odložimo na levo stran ob krožnik. Ne odlagamo ga na sedalo ali na naslon stola.
Pribor
Postavljen naj bo tako, da ga jemljemo po vrsti z zunanje strani, kot si sledijo jedi. Pribor, ki ga uporabljamo z levo roko, je na levi strani krožnika, pribor, ki ga uporabljamo z desno roko pa na desni. Poleg žličke za sladico so včasih tudi vilice - z njimi si pomagamo naložiti sladico na žličko. Pribor za sladico je postavljen na zgornjo stran pogrinjka, tako da je žlička obrnjena na levo stran, vilice pa na desno.
Uporaba pribora
Pri uporabi pribora se s komolci in z zapestji ne smemo dotikati mize. Jedilni pribor držimo med palcem, kazalcem in sredincem na zgornjih dveh tretjinah držala. Noža ne oblizujemo, hrane ne nalagamo na nož in nosimo v usta. Ne sklanjamo se nad krožnikom, da bi si tako skrajšali pot pribora od krožnika do ust.
Če prekinemo uživanje hrane, jedilni pribor na krožniku prekrižamo. Ko smo pojedli, odložimo nož in vilice vzporedno na krožnik, v smeri malega urnega kazalca ob peti uri.
Kozarci
Kozarci so postavljeni na desni strani pogrinjka nad desnim zgornjim delom krožnika. Na pogrinjku so največ štirje kozarci. Glavni vinski kozarec je po navadi za rdeče vino in je postavljen nad vrh noža za glavno jed. Ob njem sta še kozarec za belo vino, za penino ter vodo.
Za vsako pijačo pravi kozarec
Vsaki pijači ustreza kozarec s posebno obliko. Rdeče vino se streže v širokih zvonastih kozarcih s pecljem, belo v ožjih, vodo pa v čašah brez peclja. Peneča vina se strežejo v visikopecljatih, ozkih in visokih kozarcih, ki se proti vrhu zožijo, da ohranijo aromo in mehurčke.
Pecljate kozarce vedno držimo le za pecelj, ne za čašico. Nepecljate kozarce držimo na sredini in ne ob vrhu.
Če želimo med jedjo popiti požirek vina, dvignemo kozarec, malo počakamo in nato odpijemo požirek. Pred vsakim pitjem si s prtičkom popivnamo ustnice.
Znak za začetek
Zelo grdo je, če začnemo jesti, preden so vsi postreženi. Nerodno pa je, če se začne jed ohlajati, medtem ko čakamo. Zato je dobro nekaj vmes, in sicer da si vsakdo čim prej postreže sam, preden začne jesti, pa se prepriča, ali so si vzeli tudi drugi.
Kako jemo?
Če dobite neko jed, ki je ne poznate in ne veste, kako bi jo jedli, je najbolje, da vprašate, kako se jo je, ali vsaj počakate, da začne jesti kdo drug. Če ste v dvomih, je najbolje, da opazujete gostitelja ali gostiteljico in druge pri mizi.
Samoumevna pravila lepega vedenja za mizo
1. Za mizo vedno sedimo s čistimi rokami v čistem oblačilu.
2. Pomembno je, da pri jedi pazimo na držo telesa. Komolce držimo ob telesu in jih ne naslanjamo na mizo. Noge imamo lepo vzporedno poravnane.
3. Kadar jemo za mizo z drugimi ljudmi, ne smemo biti premočno odišavljeni. Premočan vonj parfuma lahko pokvari užitke ob lepo dišečih jedeh in napitkih.
4. Med obedom nimamo vključenega mobilnega telefona.
5. Med obedom ne beremo časopisov, revij.
6. Zobotrebcev za mizo ne uporabljamo, prav tako si pri tem ne pomagamo s prsti ali nohti.
7. Če damo v usta prevročo hrano, je ne vračamo na žlico, temveč popijemo požirek hladne vode.
8. Jedi ne ovohavamo. To je ravno tako neolikano kot pihanje prevročih jedi. Če je jed prevroča, počakamo, da se sama ohladi.
9. Če močno kašljamo, odidemo od mize in se izkašljamo.
10. Cmokanje in počasno srebanje nista dokaz, da nam jed še posebno tekne, ampak izraz skrajne nevljudnosti do drugih gostov.
11. Za mizo je dovoljeno le preveriti, kako je z vašim ličilom, medtem ko si ga moramo popraviti v toaletnih prostorih.
Poznavanje in obvladovanje sodobnih pravil vedenja, tudi pri lepo pogrnjeni mizi, nam omogoča, da smo na številnih različnih področjih življenja uspešnejši in samozavestnejši.
Kulinarična inteligenca
Ko se posladkamo s čokoladnim bonbončkom, je kristalno jasno, kaj bo. Okusimo popolnoma enako, kot je predvidel proizvajalec. Senzoričen potek v ustih in vonju bo enak, predpisan. Ko pa imamo pred seboj v dobri restavraciji na krožniku vrhunsko jed z raznolikimi sestavinami, imenujemo jih kreacija, se zaplete. Če boste opazovali ljudi, kako jedo, boste videli popolno anarhijo. Komaj kdo se resnično posveča temu, kje kaj leži na krožniku. Eden začne levo, drugi zadaj, tretji z desne… Seveda nam ponudijo krožnik tako, da je meso nam najbliže, torej na spodnjem robu. A to ni to, kar želim pojasniti.
Kuhar si je zamislil nekaj drugega, ljudje pa iz tega naredijo nekaj tretjega; pogosto do pravega absurda. Torej nekaj o zavestnem, zavednem uživanju vsebine krožnika! Pozdravljen, Freud. Če bi jedli skrbno, bi odkrili povsem druge akorde. Našli bi tako globino, kot jo glasbeno izobražen človek pri zbranem poslušanju. Zgodi se, da se gostu, ko jé, zdi v ustih dolgočasno. Drugi, ki jé zbrano, bo prišel do povsem drugega sklepa. Pomeni, da zbrano uživanje hrane posreduje mnogo več informacij prek čutil do možganov, kjer imamo spomin za vse, kar smo do tedaj pojedli. Dobro je po navadi tisto, kar je povezano z lepimi doživljaji, slabo, kar z neugodnimi. Kako naj torej deluje naš okus, potek zaznave, če pa jedi ne moremo spremeniti v en sam bonbonček? Kdo je tisti, ki pomaga k pravemu vrhuncu? Kuhar ali jedec? Gotovo oba! Jesti tako, da iz »kreacije« potegnemo kar največ, je zanimivo, celo napeto dejanje, ki nagrajuje. Odpre se nov svet. Primerjati se da celo z umetnostjo. Pri sprejemanju in interpretiranju kateregakoli umetniškega dela naletimo na nekaj, kar nam ugaja, pa tudi na tisto, česar umetnik sploh ni predvidel ali pa se, kar se večkrat dogaja, sam ni zavedal. Pri visoki kuhinji je pogosto tako. Značilen primer. V omaki je nekaj korijandrovih lističev, lahko je tudi pehtran ali kaj podobnega. Samo drobec je dovolj, da da omaki in mesu tisti odločilni akord. Meso je lahno pečeno, komaj začinjeno, »brez okusa«. Omaka z malo korijandra bo vse tri elemente povezala v simfonično celoto. Če si na vilice daš cel list ali tri, bo v zaznavi nekaj drugega, morda celo neugodnega. Ne bo dobro, porečemo. Zato je na potezi jedčeva inteligenca. In tega se ljudje, če se zavedajo, da je treba jesti zbrano, hitro naučijo, če poskušajo, okušajo; seveda ob pogoju, da imajo to inteligenco. Naj ponovim: ugotovijo, da je meso komaj začinjeno in mehko, da je omaka izjemno močna, koncentrirana, da so popečene kruhove kockice zelo trde in da so beluši pacavi, namesto še čvrsti. In takoj bo jedcu jasno, kako naj vsebino krožnika med seboj kombinira, da bo imel kar se da dober rezultat v ustih. Sam iz izkušenj vem, da je treba pogosto imeti v ustih hkrati meso, omako, košček zelenjave in majčkeno prikuhe. Šele zdaj razumeš, ne glede na barvno in »ločeno« razporeditev na krožniku, kaj je kuhar hotel sporočiti. Mnogi ljudje jedo najprej samo »suho« meso in potem, ko so ga pogotnili, posebej zajamejo omako. In so razlike, če z mesom zajameš malo ali veliko omake itd. Ni pa to vedno nujno užiti na tak način. Se komu zdi zapleteno? Ni. Ljudje znamo pravilno izbirati, le če jemo zbrano, »pri polni zavesti«. In ko ugotovimo, da po grižljaju neverjetno lepo deluje požirek nekega (»pravega«) vina, smo tam, kjer so gourmeji: imajo red na krožniku, več vedo, bolj so občutljivi, bolj uživajo, bolj srečni so. In bonton ima prav: med jedjo se ni olikano pogovarjati o politiki, veri, denarju, bolezni in o tem, ali je rose vino ali ne…
SAŠA VERONIK
tule pa se dva dokaj dobra clanka...
Slavnostna miza in bonton ob njej
Družabni dogodki v zasebnem ali poklicnem okolju so priložnosti, ob katerih moramo pokazati svoje veščine pri uživanju jedi in pijač. V poslovnem življenju pomembnejše dogodke pogosto spremlja obisk v restavraciji, kjer se po navadi sklenejo veliki posli. Kdor se zna spretno sukati na tem spolzkem področju, se bo izognil neprijetnim zadregam, ki lahko vplivajo tudi na njegovo poklicno prihodnost.
Poglejmo si preprosta pravila vedenja pri lepo pogrnjeni mizi, da se ne bo treba nikomur tresti - ne glede na to, ali je v vlogi gosta ali gostitelja.
Prtički
K pogrnjeni mizi spadajo do 50 cm veliki platneni prtiči, vedno barvno usklajeni z namiznim prtom. Ne glede na to, ali je prtiček na levi strani, na krožniku ali v kozarcu, ga preložite takoj, ko se usedete. Prtički se ne zatikajo za pas ali za ovratnik, prav tako ne med gumbe na srajci. Eno od osnovnih pravil lepega vedenja pravi, da je prtiček za to, da ga uporabimo, njegovo mesto pa je vedno na kolenih. En vogal naj bo obrnjen navzgor, da si z njim lahko nalahno obrišemo ustnice, preden srknemo požirek iz kozarca ali ko nehamo jesti. Med obrokom ali če začasno zapustimo mizo, prtiček odložimo na levo stran ob krožnik. Ne odlagamo ga na sedalo ali na naslon stola.
Pribor
Postavljen naj bo tako, da ga jemljemo po vrsti z zunanje strani, kot si sledijo jedi. Pribor, ki ga uporabljamo z levo roko, je na levi strani krožnika, pribor, ki ga uporabljamo z desno roko pa na desni. Poleg žličke za sladico so včasih tudi vilice - z njimi si pomagamo naložiti sladico na žličko. Pribor za sladico je postavljen na zgornjo stran pogrinjka, tako da je žlička obrnjena na levo stran, vilice pa na desno.
Uporaba pribora
Pri uporabi pribora se s komolci in z zapestji ne smemo dotikati mize. Jedilni pribor držimo med palcem, kazalcem in sredincem na zgornjih dveh tretjinah držala. Noža ne oblizujemo, hrane ne nalagamo na nož in nosimo v usta. Ne sklanjamo se nad krožnikom, da bi si tako skrajšali pot pribora od krožnika do ust.
Če prekinemo uživanje hrane, jedilni pribor na krožniku prekrižamo. Ko smo pojedli, odložimo nož in vilice vzporedno na krožnik, v smeri malega urnega kazalca ob peti uri.
Kozarci
Kozarci so postavljeni na desni strani pogrinjka nad desnim zgornjim delom krožnika. Na pogrinjku so največ štirje kozarci. Glavni vinski kozarec je po navadi za rdeče vino in je postavljen nad vrh noža za glavno jed. Ob njem sta še kozarec za belo vino, za penino ter vodo.
Za vsako pijačo pravi kozarec
Vsaki pijači ustreza kozarec s posebno obliko. Rdeče vino se streže v širokih zvonastih kozarcih s pecljem, belo v ožjih, vodo pa v čašah brez peclja. Peneča vina se strežejo v visikopecljatih, ozkih in visokih kozarcih, ki se proti vrhu zožijo, da ohranijo aromo in mehurčke.
Pecljate kozarce vedno držimo le za pecelj, ne za čašico. Nepecljate kozarce držimo na sredini in ne ob vrhu.
Če želimo med jedjo popiti požirek vina, dvignemo kozarec, malo počakamo in nato odpijemo požirek. Pred vsakim pitjem si s prtičkom popivnamo ustnice.
Znak za začetek
Zelo grdo je, če začnemo jesti, preden so vsi postreženi. Nerodno pa je, če se začne jed ohlajati, medtem ko čakamo. Zato je dobro nekaj vmes, in sicer da si vsakdo čim prej postreže sam, preden začne jesti, pa se prepriča, ali so si vzeli tudi drugi.
Kako jemo?
Če dobite neko jed, ki je ne poznate in ne veste, kako bi jo jedli, je najbolje, da vprašate, kako se jo je, ali vsaj počakate, da začne jesti kdo drug. Če ste v dvomih, je najbolje, da opazujete gostitelja ali gostiteljico in druge pri mizi.
Samoumevna pravila lepega vedenja za mizo
1. Za mizo vedno sedimo s čistimi rokami v čistem oblačilu.
2. Pomembno je, da pri jedi pazimo na držo telesa. Komolce držimo ob telesu in jih ne naslanjamo na mizo. Noge imamo lepo vzporedno poravnane.
3. Kadar jemo za mizo z drugimi ljudmi, ne smemo biti premočno odišavljeni. Premočan vonj parfuma lahko pokvari užitke ob lepo dišečih jedeh in napitkih.
4. Med obedom nimamo vključenega mobilnega telefona.
5. Med obedom ne beremo časopisov, revij.
6. Zobotrebcev za mizo ne uporabljamo, prav tako si pri tem ne pomagamo s prsti ali nohti.
7. Če damo v usta prevročo hrano, je ne vračamo na žlico, temveč popijemo požirek hladne vode.
8. Jedi ne ovohavamo. To je ravno tako neolikano kot pihanje prevročih jedi. Če je jed prevroča, počakamo, da se sama ohladi.
9. Če močno kašljamo, odidemo od mize in se izkašljamo.
10. Cmokanje in počasno srebanje nista dokaz, da nam jed še posebno tekne, ampak izraz skrajne nevljudnosti do drugih gostov.
11. Za mizo je dovoljeno le preveriti, kako je z vašim ličilom, medtem ko si ga moramo popraviti v toaletnih prostorih.
Poznavanje in obvladovanje sodobnih pravil vedenja, tudi pri lepo pogrnjeni mizi, nam omogoča, da smo na številnih različnih področjih življenja uspešnejši in samozavestnejši.
Kulinarična inteligenca
Ko se posladkamo s čokoladnim bonbončkom, je kristalno jasno, kaj bo. Okusimo popolnoma enako, kot je predvidel proizvajalec. Senzoričen potek v ustih in vonju bo enak, predpisan. Ko pa imamo pred seboj v dobri restavraciji na krožniku vrhunsko jed z raznolikimi sestavinami, imenujemo jih kreacija, se zaplete. Če boste opazovali ljudi, kako jedo, boste videli popolno anarhijo. Komaj kdo se resnično posveča temu, kje kaj leži na krožniku. Eden začne levo, drugi zadaj, tretji z desne… Seveda nam ponudijo krožnik tako, da je meso nam najbliže, torej na spodnjem robu. A to ni to, kar želim pojasniti.
Kuhar si je zamislil nekaj drugega, ljudje pa iz tega naredijo nekaj tretjega; pogosto do pravega absurda. Torej nekaj o zavestnem, zavednem uživanju vsebine krožnika! Pozdravljen, Freud. Če bi jedli skrbno, bi odkrili povsem druge akorde. Našli bi tako globino, kot jo glasbeno izobražen človek pri zbranem poslušanju. Zgodi se, da se gostu, ko jé, zdi v ustih dolgočasno. Drugi, ki jé zbrano, bo prišel do povsem drugega sklepa. Pomeni, da zbrano uživanje hrane posreduje mnogo več informacij prek čutil do možganov, kjer imamo spomin za vse, kar smo do tedaj pojedli. Dobro je po navadi tisto, kar je povezano z lepimi doživljaji, slabo, kar z neugodnimi. Kako naj torej deluje naš okus, potek zaznave, če pa jedi ne moremo spremeniti v en sam bonbonček? Kdo je tisti, ki pomaga k pravemu vrhuncu? Kuhar ali jedec? Gotovo oba! Jesti tako, da iz »kreacije« potegnemo kar največ, je zanimivo, celo napeto dejanje, ki nagrajuje. Odpre se nov svet. Primerjati se da celo z umetnostjo. Pri sprejemanju in interpretiranju kateregakoli umetniškega dela naletimo na nekaj, kar nam ugaja, pa tudi na tisto, česar umetnik sploh ni predvidel ali pa se, kar se večkrat dogaja, sam ni zavedal. Pri visoki kuhinji je pogosto tako. Značilen primer. V omaki je nekaj korijandrovih lističev, lahko je tudi pehtran ali kaj podobnega. Samo drobec je dovolj, da da omaki in mesu tisti odločilni akord. Meso je lahno pečeno, komaj začinjeno, »brez okusa«. Omaka z malo korijandra bo vse tri elemente povezala v simfonično celoto. Če si na vilice daš cel list ali tri, bo v zaznavi nekaj drugega, morda celo neugodnega. Ne bo dobro, porečemo. Zato je na potezi jedčeva inteligenca. In tega se ljudje, če se zavedajo, da je treba jesti zbrano, hitro naučijo, če poskušajo, okušajo; seveda ob pogoju, da imajo to inteligenco. Naj ponovim: ugotovijo, da je meso komaj začinjeno in mehko, da je omaka izjemno močna, koncentrirana, da so popečene kruhove kockice zelo trde in da so beluši pacavi, namesto še čvrsti. In takoj bo jedcu jasno, kako naj vsebino krožnika med seboj kombinira, da bo imel kar se da dober rezultat v ustih. Sam iz izkušenj vem, da je treba pogosto imeti v ustih hkrati meso, omako, košček zelenjave in majčkeno prikuhe. Šele zdaj razumeš, ne glede na barvno in »ločeno« razporeditev na krožniku, kaj je kuhar hotel sporočiti. Mnogi ljudje jedo najprej samo »suho« meso in potem, ko so ga pogotnili, posebej zajamejo omako. In so razlike, če z mesom zajameš malo ali veliko omake itd. Ni pa to vedno nujno užiti na tak način. Se komu zdi zapleteno? Ni. Ljudje znamo pravilno izbirati, le če jemo zbrano, »pri polni zavesti«. In ko ugotovimo, da po grižljaju neverjetno lepo deluje požirek nekega (»pravega«) vina, smo tam, kjer so gourmeji: imajo red na krožniku, več vedo, bolj so občutljivi, bolj uživajo, bolj srečni so. In bonton ima prav: med jedjo se ni olikano pogovarjati o politiki, veri, denarju, bolezni in o tem, ali je rose vino ali ne…
SAŠA VERONIK
Zelo vredu vprašanje za temo. Upam, da si bo čim več ljudi tudi prebralo in tudi zapomnilo racmanov prispevek. Morda me boste imeli za cepca, vendar jaz ljudi sodim tudi po obnašanju za mizo. Pa sploh nisem neka "finoča" ampak mislim, da se po tem hitro vidi koliko veljaš. Na pikniku tudi jaz jem čevapčiče z roko! Ampak eno je piknik, drugo pa hotelska restavracija!!! O kakšnih morskih specialitetah ne bi govoril, ker nisem strokovnjak, me pa zelo tangira točno tisto kar piše o prtičkih, levi in desni roki... Pred kratkim sem bil na eni večerji, kjer je bila večina ljudi zeeeeelo bogatih. Večerja vrhunska, postrežba tudi, skratka 5 zvezdic. In potem 80% ljudi ni znalo jesti! In to navadno pečenko!!! Zrezek najprej razrežejo, potem pa lepo vilico v desno roko in "navali narod".... Vino točijo v tisti kozarec, ki je pač najbližje, pa čeprav je tam za vodo... Katastrofa!!!
Pa brez zamere!
Pa brez zamere!
"Ja takle mamo."
Poiskusimo najti vzrok za tako obnašanje.
Menim, da je eden od vzrokov ta, da v naši lepi državi ni veliko ljudi, ki bi imeli izobrazbo, ugled, denar, se pravi kapital pa še kaj kar ljudi naredi ljudi.
Ker imajo ponavadi samo eno od teh stvari, denar-kapital povozi ostalo, da je nadutost teh ljudi pač brezmejna. Saj ni samo pri mizi tako, je tudi v marini, mandraču, jutranji kavici v bližnjem lokalu, lepem romantičnem zalivu itd. Vse je naše, kaj nam pa morejo, saj plačam.........
Bo še nekaj Ljubljanice, Save, Drave, Sore..... steklo navzdol, da bo boljše.
Nisem moralist, pa brez zamere, ker nočem past v tistih 80%, ki jih opisuje Admin.
Ko se vidimo na pikniku, bomo pa videli v živo kaj smo.
LP
Poiskusimo najti vzrok za tako obnašanje.
Menim, da je eden od vzrokov ta, da v naši lepi državi ni veliko ljudi, ki bi imeli izobrazbo, ugled, denar, se pravi kapital pa še kaj kar ljudi naredi ljudi.
Ker imajo ponavadi samo eno od teh stvari, denar-kapital povozi ostalo, da je nadutost teh ljudi pač brezmejna. Saj ni samo pri mizi tako, je tudi v marini, mandraču, jutranji kavici v bližnjem lokalu, lepem romantičnem zalivu itd. Vse je naše, kaj nam pa morejo, saj plačam.........
Bo še nekaj Ljubljanice, Save, Drave, Sore..... steklo navzdol, da bo boljše.
Nisem moralist, pa brez zamere, ker nočem past v tistih 80%, ki jih opisuje Admin.
Ko se vidimo na pikniku, bomo pa videli v živo kaj smo.
LP
pajer 1
Kdor misli, da ne zna molit, naj gre na morje!
Kdor misli, da ne zna molit, naj gre na morje!
ce boste takole strasili si marsikdo ne bo upal na piknik!!!
ni bistvo ali si bogat ali reven , izobrazen ali neizobrazen , inteligenten ali ne, ... vazno je da si "vljuden" ...
tudi ce si na ne vem kako svecanem banketu ne bo nihce zameril da prticka ne bos uporabil kot bi ga moral , ce bos imel vilico v levi roki ce ti pase...
stvar je v tem da v takih primerih ne bodo stregli kotletov , celih piscancev, skoljk, rib(s kostmi) ampak bo vsa hrana filirana (fina) in se rezati ne bo cesa saj bodo bolj kot ne samo grizljaji.
ce samo pogledas malo okoli sebe bo jasno kaj moras poceti ...
problem je v naravi cloveka - pred kratkim sem se skoraj pogreznil v zemljo!
je bil primer ko gremo v casino malo zapravljat in tam je bila manjsa pogostitev...razlicni prigrizki in narezki - verjeli ali ne clovek s katerim smo bili v druzbi vzame kroznik ,pripravi 4 kose kruha, si namece na kruh prsuta da je komaj drzal vse skupaj(!), na to postavi se drug kos kruha gre za igralno mizo in se base s tistim da se je vse drobilo po mizi, tleh...skratka to je neprimerno obnasanje!
tema pa menim da je namenjena predusem dejstvu kako pravilno jesti dolocene specijalitete?
vem kako jih pripravljati(vendar vem kako filirati in podobno) kako pa jesti za mizo recimo skampe pa ne znam ravno odgovoriti?
kolikor vem se taksne jedi brez problema jedo z rokami...tisto kar se je z rokami bi rekel da je jasno kadar dobis zraven postrezeno vodo z limono za umivanje rok...in tako je vse skupaj reseno?
ni bistvo ali si bogat ali reven , izobrazen ali neizobrazen , inteligenten ali ne, ... vazno je da si "vljuden" ...
tudi ce si na ne vem kako svecanem banketu ne bo nihce zameril da prticka ne bos uporabil kot bi ga moral , ce bos imel vilico v levi roki ce ti pase...
stvar je v tem da v takih primerih ne bodo stregli kotletov , celih piscancev, skoljk, rib(s kostmi) ampak bo vsa hrana filirana (fina) in se rezati ne bo cesa saj bodo bolj kot ne samo grizljaji.
ce samo pogledas malo okoli sebe bo jasno kaj moras poceti ...
problem je v naravi cloveka - pred kratkim sem se skoraj pogreznil v zemljo!
je bil primer ko gremo v casino malo zapravljat in tam je bila manjsa pogostitev...razlicni prigrizki in narezki - verjeli ali ne clovek s katerim smo bili v druzbi vzame kroznik ,pripravi 4 kose kruha, si namece na kruh prsuta da je komaj drzal vse skupaj(!), na to postavi se drug kos kruha gre za igralno mizo in se base s tistim da se je vse drobilo po mizi, tleh...skratka to je neprimerno obnasanje!
tema pa menim da je namenjena predusem dejstvu kako pravilno jesti dolocene specijalitete?
vem kako jih pripravljati(vendar vem kako filirati in podobno) kako pa jesti za mizo recimo skampe pa ne znam ravno odgovoriti?
kolikor vem se taksne jedi brez problema jedo z rokami...tisto kar se je z rokami bi rekel da je jasno kadar dobis zraven postrezeno vodo z limono za umivanje rok...in tako je vse skupaj reseno?
Na pikniku bomo improvizirali in tudi jedli bolj po barbarsko. Ko pa se dobimo v marini, pa upam, da se bomo precej drugače obnašali...
In to navadno pečenko!!! Zrezek najprej razrežejo, potem pa lepo vilico v desno roko in "navali narod"....
Tole je lahko tudi čisto po protokolu. Namreč - ločimo uživanje hrane (nož in vilice) po angleškem in po francoskem (pa še kakšnem) protokolu. Po angleškem protokolu jemo tako, kot nas verjeno je večina - vilice držimo v levi, nož v desni roki. Ko odrežemo kos mesa, ga nesemo v usta tako, da je konec vilic obrnjen narobe - s hrbtnim delom navzgor, da so torej ukrivljene navzdol. In če si zraven mesa naložimo na vilice tudi prilogo, si jo naložimo na hrbtno, torej zgornjo stran vilic in jih nesemo v usta prav tako obrnjene.
Medtem ko francoski protokol dovoljuje, da kos mesa ali del kosa razrežemo na več manjših koščkov, nato pa nož odložimo in jemo z vilicami v desni roki. V tem primeru nosimo hrano v usta tako, da so vilice obrnjene pravilno (kot recimo žlica) in tudi prilogo jemo tako.
To je po protokolu. Tudi sam sem dolgo bil mnejnja, da te protokol utesnjuje, vendar ni tako. Gre za skupek pravil, ki te, če jih poznaš in upoštevaš, ščitijo pred zadrego, saj lahko v vsakem trenutku natančno veš kako se obnašati. Jasno, da le v protokolarnem ali strogo poslovnem okolju, drugače pa čimbolj po domače, da se le izogibamo srebanju, cmokanju, pretiranemu pozvanjanju s priborom ob krožnike, ipd. Ob upoštevanju osnov kot so solata na levi stranu, kruh na levi strani, kozarci na desni strani,... lahko vsak obrok zaužijemo tako, da nam ne bo treba biti v zadregi.
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 1 gost