Morjeplovec.net

Tekme in drugi dogodki z jadrnicami Mini-12

Tule bom enkrat obrnil vrstni red, da bodo novejši dogodki na vrhu (verjetno to jeseni ali pozimi enkrat), za zdaj pa začnem dodajati novejše - tj. 2016 - na seznam na vrh.

2016

Regata povodnega moža (lahko bi bila tudi pustna) - 8 februar na Zbiljskem jezeru

2015

Spet jadra na Zbiljskem jezeru - marec-april 2015
Sicer je bil načrt preiti na Bohinjsko jezero pred prvomajskimi prazniki (dve ali tri praznične regate) in koledar naprej je bil kar nabit. Žal nas občina ni pustila dati plavajočega pomola na vodo ('ga bodo na stroške kluba odstranili na deponijo'), sami pa - kolikor vem do konca sezone - niso zagotovili primernega prostora za pripravo za plovbo in pospravljanje po njej, čeprav so po lastnem pravilniku bili to dolžni. Tako smo tam to leto zajadrali šele na polovici avgusta in sicer porabili nekaj tega časa - in to ne slabo - ampak to ni bilo to. Za nameček so z občinskim odlokom še odločili, da moramo nehati 15. oktobra (spet odstranitev na deponijo) - ko smo mi praviloma jadrali približno do zadnjega oktobra.

Uradni rezultati regate Mini12 v Kočevju, 20.6.2015
Zadnja regata mini-12 v l. 2015

kinpur napisal/-a:Ob dnevu samostojnosti in enotnosti smo se pomerili.

2014

Tečaj jadranja in prvomajska regata na otoku Viru

Barke in pomol v Bohinju v vodo - 2014

Bile so težave, tako da je kazalo, da letos sploh ne bomo smeli... Marjanu Arhu je uspelo, a ves maj 'je šel pozlu'. Najhuje osmoljeni so bili JK Race, ki so v maju načrtovali vsaj tri jadranja, ki so odpadla.

Koroško navtično društvo, junij 2014

9. MiniKorošica za Bac-ov memorial
Zlatorogova regata 2014


Medklubska regata Mini-12 - JK Odisej, JK Bohinj, nekaj članov NC Rogla
Pospravljanje z jezera pred zimo v Bohinju za 2014

2013

Začetek - barke in pomol v vodo - 2013
Zlatorogova regata 2013

2012

Začetek 2012
Spravljanje bark in plavajočega pomola na vodo - solidno delo v dobri družbi
Dan odprtih vrat JKB

Sobota, 28.4.2012... možno je bilo brezplačno jadranje...

Sicer je bilo poleg jezera že kopno, cvetele so trobentice in po hribih na novo zapadel sneg.
Prvomajska regata 2012
Bil tretji - od zadaj
Ideje o srečanju z mini-12 za Morjeplovec - bilo že nekaj poskusov, ampak doslej še ni uspelo uresničiti.
Dva novinca na mini-12 - Marko še posebej zagnan in zato drugi zmenek z Markom in Tilnom
Titova regata 2012 - z genakerji čez jezero
Sobota, 26.5.2012. Tokrat navigacijska čez celo jezero in nazaj; preslišal sem za eno bojo in se potem moral vrniti do nje, pri tem ob sunku vetra na genaker zajel kar nekaj vode ampak speljal peti.
Delovna nedelja po navigacijski soboti - simpatične fotke zgodnjega jutra in potem tudi malo o delu
Bilijada za JK Race - njihova Bili je imela rojstni dan
Kratka 'šola' mini-12 za skupino Rusov
Izid medklubskega tekmovanja mini-12 za 2012
Regata za svinjsko glavo 2012
To je največkrat zadnja vsako leto, vedno čez jezero in nazaj, običajno le za člane kluba JKB in zadnji prejme svinjsko glavo, glavo oddojka, ki je bistveni del fešte.
Mini regata Saturnus (Hella) 2012
Pospravljanje bark in pomola iz vode tik pred zimo 2012

2011

Kombinacijska regata je bila del tekmovanja, sestavljenega iz treh delov:
navtičnega veleslaloma 8.2.2011
kombinacijske regate 9.4.2011 in
regate skiperjev zmagovalcev po kategorijah v mini-12 v marini (isti dan).
Otvoritvena regata mini-12 za 2011 2011

Tudi zgodba o iztrgani boji in treh nanjo privezanih jadrnicah pol jezera daleč proti zahodu.
Zaključna regata 2011

Čisto nenamenoma - moj cilj je bil skupno biti tretji - dobil za eno leto prehodni pokal v brisanje prahu...

Da ne bo milijon tem, bom vnaprej o regatah, tekmah in tekmicah z jadrnicami Mini-12 pisal v tole temo.

Povezave se nanašajo bodisi na prispevke v tej temi (večinoma), lahko pa tudi izven teme (recimo mini-12 pri kombinacijski regati, že drugje napisanega prispevka ne bom prenašal sem).

Ja, še to, urejanje prispevkov z več povezavami pod besedilom in/ali slikami na forumu je med 2012 in 2013 zezalo, zato so bile povezave za besedami, pod katerimi bi sicer bile skrite. Pred nekaj časa se je to spet uredilo in precej povezav je spet spravljenih pod besede ali slike, ampak ne nujno že vse (zlahka se zgodi, da bom kaj spregledal).

To je bil skoraj gotovo tudi razlog, da sem odprl še temo za kazalo dogodkov v zvzezi z mini-12 in da v temle kup povezav še manjka.

Otvoritvena regata medklubskega tekmovanja z mini-12 je bila v soboto pred veliko nočjo (23.4.)

Pripravil Jadralni klub Bohinj. Po dogodkih pa bi ji lahko rekli prej avanturistična kot otvoritvena. Za začetek sem si jaz zapomnil, da naj bi bil 23.4. nedelja in ker sem prejšnji dan z malo premalo kondicije precej migal za eno žogo, sem v soboto nameraval malo pospati.

K sreči me je prebudil SMS, da Marko iz Alpina ne bo uspel priti na tekmo in da jaz lahko vozim njegovo barko. Ko sem se na pol zbudil in dobro pogledal sporočilo, sem pogledal še na koledar 23.4 ni nedelja ampak sobota je danes in - v hlače, v avto in v Bohinj. Ob jezeru sem bil vseeno prvi, ostali so se zadržali na kavi v Bohinjski Bistrici.

Na prvi pogled je zgledalo vse spokojno.


Barke na boji, 'špegu', nikjer nikogar... Kje je tukaj avanturizem iz naslova zgodbe?


Ne samo avantura, čakal me je tudi kar temeljit (hvala Bohinjcem, brezplačen) fittness. Ko so prišli ostali, so povedali, da bi moral biti tam nekje prejšni dan pripravljen kupček uteži (za postavljanje boj) in nekaj podobnih drobnarij in še ena boja in na njej še tri barke. Vse to je zdaj manjkalo. Eno utež je nekdo opazil vrženo v vodo - torej je uteži nabrž nekdo prijazen zmetal v vodo.

To sem brez posebnih zapletov (razen malo mokrih kratkih hlač pri temperaturi vodoe 12-13°C dobil iz vode, in prišla nam je presneto prav - pripravljali smo se že, da bomo za uteži pod bojami vezali kar velike kamne...

Po krajšem preplahu okrog manjkajočih trej jadrnic (če bi jih odneslo pod mostom po Savi Bohinki, od njih ne bi dosti ostalo) jih je ostro oko opazilo 2-3 km daleč zraven nekdanje ribogojnice, na pol poti čez jezero proti Ukancu.

Še dva prostovoljca (vsak z glavnim jadrom za eno jadrnico) v kanu in vklop mehaničnega pogona (vesla) 's polno močjo naprej'. No ja, ne za dolgo, pri treh ljudeh v kar dobro ugreznjenem kanuju smo kar hitro prešli na potovalno hitrost za izrivno barko, in šef stroja je začel 'pogonski stroj' od znotraj mazati z 'bučnim oljem', kot je rekel Honza, tako da je kar malo od nosa kapljalo, čeprav je bilo jutro še hladno in nekaj vetra.

Prispemo, prekrcam posadko v dve barki, navežem tretjo. Pogled proti cilju - tam nekje sta most in cerkev pri svetem Janezu...


Za mano dve jadrnici na jadrih, ena


in druga; tretjo vleče fittness vlečna služba


Veter skoraj popolnoma pojenja in mehanični pogon ima prednost. Ampak od tu pri zdaj opuščeni ribogojnici (nekoč za mladice)


Pogled nazaj nekaj časa (in kcal) kasneje


Tista bela pika - če bi bila slika polne ločljivosti, bi se videlo bolje - sta obe jadrnici tam, kjer je še vedno bonaca. Hrib v ozadju je Pršivec - ko je dovolj dežja, iz zakraselega skalovja prši voda skoraj kjerkoli pogledaš; na levi je pa Komarča in zadaj dolina Triglavskih jezer.

Sicer je povratni fittness zdaj nekje na pol poti, na sliki se zdaj že da ločiti čolnarno zraven mostu - tisto belo levo je mogoče most.


Tovor... 'kucelj' v ozadju je pa pogled z druge strani na tisto, na čimer stoji hotel na Voglu in zgornja postaja žičnice na Vogel.


Priveslam blizu Kramarja in počitniškega doma na Skalci, tu že piha. Nov prostovoljec za vlečno službo


Staš ima najprej nekaj težav z orientacijo in konvoj pelje nazaj proti Ukancu


oziroma ga pri krmarjenju za....va razmeroma veliko 'plovno sidro' na krmi


ampak če je lahko zmagal lansko prvenstvo v Mini-12 (težka je bila, drugi - France - je imel isto število pik, ampak zmago manj), se ne bo pustil zezati eni barki. Pametnejši odneha

Med tem, ko se grem fitness, so ostali že v polnem zagonu s pripravami bark na tekmo.


Tule je že v polnem zagonu barka, za katero mi je Marko poslal SMS, da jo lahko peljem, ker njega ne bo...


Ostali že skoraj pripravljeni za štart, jaz iščem prosto barko. Tista, ki sem jo privlekel, je prosta. Problem - iz buma izvlećena škota, treba bo rezervno jadro. Problem št. 2, 'štoper' za uravnavanje jadra po bumu (po bazi) na tem rezervnem jadru ne drži.

Nisem edini s problemom, nekdo (storilec se ne oglasi), ki se je vozil z jadrnico lanskega drugega, ni naredil (ali je odvezal - ni jasno) vozel na koncu škote, in na privezani ji je sunek vetra v glavno jadro potegnil škoto v bum. Še eno rezervno jadro torej.

Tole je zadnja slika pred tekmo. Tale fotkič takle ni navdušen nad vodo in ker tudi ni ideja, da me ravno čakajo pred štartom, moram za zdaj nehati slikati.


Fotkič v sicer delno vodoodpornem mobiču Samsung B2100 bi sicer moral delati razmeroma dobre slike, ampak testnih doslej še ni hotel pljuniti v računalnik, pa tudi mem kartico, za katero sem mislil, da sem jo že kupil, moram še kupiti, tako da mi je zelo žal, ampak slik interference krmnega vala dveh bark (ko sem 'preganjal' Staša) tako nisem mogel slikati.



Trije plovi, vsak dva trikotnika po približno kilometer, zelo raznolik veter (na enem koncu razmeroma majhnega trikotnika skoraj bonaca, na drugem istočasno sunek vetra koga položi toliko, da mu barko že kar malo zaliva).

Barka, ki mi jo je po SMS-ju v uporabo ponudil Marko, suvereno dobi vse tri plove in tako seveda zmaga regato - Niko Skočir, JK Bohinj. Dvakrat drugi in najbrž enkrat četrti na plovu, skupno drugi je lanski zmagovalec skupnega, Staš Mlakar (Loka Timing). Jaz vse tri plove tretji - enkrat z besnim zaostankom, ki pa sem ga uspel v spremenljivem vetru skoraj v celoti nadoknaditi. Za mano na enem plovu tudi lanski skupni zmagovalec, na dveh predlanski skupni zmagovalec - torej ga tokrat gotovo nisem ravno preveč lomil.

Zmagovalec regate pri prejemu priznanja - ooops, pardon


Nič, naj se vidi, kdo je kdo - za tokrat


'Vlečna služba' pelje barke na bojo


Med drugim delom fittnessa (dviganje boj in njihovih uteži tokrat iz jadrnice je bilo tudi kar dobro za roke), razglasitvijo rezultatov in malico po tem sem imel preveč dela in 'dela', da bi se spravil še slikat, zato se tole tukajle konča.

Med tem je bilo še kar nekaj različnih tekem z enosedimi jadrnicami Mini-12 v Bohinju.

Žal je crknil računalnik, na katerem je bilo večina slikovja in diska še nisem utegnil vgraditi v kaj drugega, da bodo podatki spet dostopni, zato doslej ni bilo ne prispevkov ne slik (isto velja tudi za majski jadralno-letalni potep na Madžarsko).

Za zdaj samo toliko, da so (med drugimi) minile tri regate medklubskega tekmovanja z Mini-12 (ki je bilo še lani državno prvenstvo). Udeležencev pri zadnjih dveh je bilo manj, kot prejšnja leta, nekaj najbrž zaradi vremena.

Ena regata je bila preložena zaradi dežja in brezvetrja in videti je, da je precej ljudi nadomestni termin že rezerviralo za kaj drugega, tako da je bilo tudi takrat udeležencev precej malo. Zadnja pa - kdo ve zakaj - bi lahko bila tekma JK Bohinj z gosti - ampak eden od teh je tokrat spet precej gladko zmagal.

Tokrat je pihalo tako, da so bili lahko štirje plovi po dva trikotnika (in najslabši rezultat vsakega ni štel). Veter je bil izjemno spremenljiv in za tiste, ki se pri stalnem spreminjanju vetra dobro znajdejo, ugoden. V splošnem je bilo vetra dovolj, da se je dalo lepo pluti (nekaj ljudi je ob kakem refulu tudi malo zajelo), vmes je bilo tudi malce zastonj tuša, nekaj deset metrov od krepkega vetrnega sunka je pa lahko bila lokalna skoraj bonaca.

Vrstni red po treh tekmah je tudi zanimiv, saj imajo prvi trije enako število točk in na naslednjih nekaj mestih je tudi še kar gneča. Rezutlati so pa recimo na straneh JK LokaTiming tukaj

Glede na to, da sem imel tokrat še posebej dovolj dela z jadranjem, nisem posnel niti ene slike , vse kaže pa da tokrat tudi nihče drug ne.

Minuli petek je bila na Bohinjskem jezeru tekma Elanovcev z jadrnicami mini-12.

Ideja je bila, če sem prav razumel, da ni prav, da bi vsi ljudje iz izdelave jadrnic morali znati jadrati. Večina je že znala, en mislim cnc programer in ena gospa mislim da iz vhodne kontrole kemikalij pa še ne.

Prvi je prišel dovolj zgodaj, da je do začetka tekme lahko poskusil in občutil odzive barke, tako da se je znašel zelo dobro v vsem, razen ko je bil veter tako šibek, da ga ni uspel čutiti. Na koncu mislim da je bil zadnji, ampak pri dovolj močnem vetru mu je šlo tako dobro, da je dohiteval in prehiteval veliko izkušenejše tekmece. Upravičeno je bil s sabo in dnevom zelo zadovoljen - in najbrž pride še, na to ali kako drugo jadrnico, kar je bil tudi eden ciljev zadeve.

Druga je prišla kasneje in je nisem dobil 'v roke' od začetka, ampak so jo posadili v barko in poslali za mano. Poleg tega je žal dobila barko, za katero se je potem pokazalo, da se ji zatika krmilo, kar je oviralo tako hitro učenje, kot bi sicer šlo.

Poleg tega je bilo vreme zelo raznoliko - na nekaj sto metrih razdalje od skoraj bonace do v nekaj urah sicer samo nekaj sunkov vetra, za katere je bilo dobro, da si vedel kaj delaš ali bil pripravljen poslušati, kaj takrat narediti.

Pri začetnici v barki, ki jih krmilo ni hotelo do konca na desno stran in ki torej ni hotela zaviti na desno, in zaradi ukvarjanja s tem tudi ni preveč dobro poslušala, bi bilo to skoraj preveč - če ne bi bila trdoživa gospa, bi ji lahko vzelo veselje...

Tako pa se je šla potem (s še nekaj nami ostalimi) naplavat.

Jaz sem se čez dan vozil in sufliral začetnikoma z barko, za katero so prejšnji tekmi različni tekmovalci rekli, da je popolnoma neuporabna. Namen je bil ugotoviti, kaj je z njo narobe.

Kolikor sem lahko ugotovil, se ni dalo lepo zatakniti dvižnice glavnega jadra, in če tega nisi opazil, to ni imelo prave oblike in barka ni šla, kakor bi morala. Treba bo zamenjati reč (ne vem, kako se ji reče), v katero se zagozdi vrvica ali pa vrvico, tako da to ne bo več drselo.

Sicer je to barka s izvirnim, kratkim krmilom, kjer je treba biti pozoren na uravnovešenost jader, saj zlasti pri majhni hitrosti, ko kratko krmilo še ne prime dobro neravnovesje med jadri suče jadrnico hitreje in močneje kot krmilo. In če glavnega jadra ni bilo mogoče imeti pravilno nastavljenega z dvižnico, se je to poznalo še nekoliko bolj.

Če sem popazil na to, da so jadra pomagala obračati jadrnico v smer, v katero sem želel da plove, pa je bila jadrnica čisto lepo enakovredna ostalim. S tem je sicer nekaj dela in zahteva nekaj pozornosti, ampak lahko naredi jadranje še bolj zanimivo. Če bi imel čas še malo zdrgniti alge in podobno s trupa in če ne bi bila moja naloga ukvarjati se z začetnikoma...

V glavnem, ko poskrbimo, da tista dvižnica tam ne bo več drsela, bo barka s številko 8 (z nalepkami za Laško) za koga, ki zna, spet popolnoma konkurenčna.

Pri barki s številko 5, v kateri je imela gospa težave s krmilom, nastavljanje nevtralne lege glede na položaj pedalov in podobno, kar je najpogosteje vzrok težav s krmarjenjem, ni nič pomagalo. Ko je na koncu šla gospa plavat (in sem se tudi jaz malo naplaval), sem šel poskusit, kaj lahko ugotovim.

Ta barka je ena od najstarejših in hkrati ena od najhitrejših, če znaš jadrati in je dobro nastavljena (razlike sicer niso velike). Lani na tekmi na Rudniškem jezeru v Kočevju je v kvalifikacijah lastnik izpadel, ker se mu je odtrgala vrvica od desnega pedala do desnega vzvoda krmila (takrat je vodil in imel 5 m do ciljne črte in 130 m prednosi pred mano, ki sem bil takrat četrti). Potem je tisti, ki jo je vozil v finalni skupini z njo zmagal, tisti, ki jo je vozil v tolažilni skupini pa zgubil.

Po prevozu iz Kočevja v Bohinj so jo sestavili, ni pa se nihče vozil z njo, dokler je jaz nisem izžrebal za tekmo. Sestavljena je bila tako, da je bila pramčna pripona prekratka, zato jambor preveč nagnjen naprej in jadrnica ni hotela v veter. Še več, v šibkem vetru je barko zavrtelo iz smeri od vetra, preden je sploh dobila toliko hitrosti, da je krmilo prijelo. Z muko in težavo in veliko trme mi je uspelo priti mimo boje v zavetrju pod skalo (pod policijskim počitniškim domom) in mi tako uspelo biti predzadnji...

Pripono smo potem podaljšali z nekaj gambeti, letos pa zamenjali z ustrezno dolgo in te težave 5-ka ne kaže več, se je pa letos že enkrat, v petek pri mojem testiranju v petek po tekmi pa še enkrat odtrgala predrgnjena vrvica z vzvoda na osi krmila do desnega pedala. Skozi luknjo, kjer je bila prej napeljana ta vrvica in kjer jo je prerezalo oziroma predrgnilo, sem zdaj dal gambet in nanj privezal vrvico - domnevam, da smo s tem za vnaprej opravili, razen če se preguli tudi os gambeta.

Naslednji dan se je po telefonu oglasil lastnik barke št. 5, če imam ključe ključavnice za kanu itn.) zanj. Namesto da ga pustim, da pride po ključe, sem ga pripravil, da sva šla oba v Bohinj.

Našla sva, kje se je izkazalo da se zatika leseno krmilo, barko potegnila k bregu tako, da je ležala na boku in je bilo to mesto lepo dostopno, potem sem z olfo po malem porezal višek lesa do toliko, da je bil 1 mm špranje, nakar sva porezani del spet pobarvala z (upam) primerno hitro sušečo barvo.

Potem sem jaz za preizkus pripravil barko, ki smo ji v petek po koncu tekme zamenjali jambor (tisti gre zaradi polomljenega spreaderja v delavnico), on pa z gobo podrgnil podvodni del trupa svoje.


Tole je bila 5-ka čez zimo - preden smo, ne da bi do konca prilagodili, namestili novo krmilo...

5-ka gre zdaj kot pesem, s tisto z zamenjanim jamborom (sicer ni bil očiščen trup) ga sploh nisem uspel dohajati. Zdaj ga pregovarjam, da naj pride na naslednji dve tekmi medklubskega tekmovanja za letos in po možnosti zmaga - bo še večja gneča pri točkah

Mislim, da me bodo zagnjavili, da bom moral obdelati tisti del lista krmila še na treh ali štirih barkah, kjer ne tečejo lepo...

Za slike od tu moram pa zgnjaviti SW za snemanje slik z mobitela in jih napopati sem namesto tiste stare zgoraj.

In spet je minilo nekaj časa in vmes bilo nekaj tekem.

Glede na to, da sem počel druge reči, je malo slik, pa še od teh zdajle ne utegnem česa spraviti gor.

Ne vem, če sem kje omenil, ampak pred pred-predlanskim, ko sem se prvič srečal z mini-12 ter tekmami z njimi - takrat državnim prvenstvom - mi je uspelo biti šesti, predlanskim peti, lani četrti... Letošnji cilj (letos je to medklubsko tekmovanje iz 5 regat, ne več DP) je bil tretje mesto, če bi šlo.

Ni ratalo po načrtih.

Pri prvih dveh-treh-štirih regatah sem se motal okrog tretjega mesta, po tretji tekmi smo imeli trije enako število pik na vrhu, po predzadnji tekmi sem bil drugi z dvema pikama zaostanka, vodil je lanski zmagovalec, dve piki za mano je bil predlanski zmagovalec in tri pike drugi zadnjih nekaj let...

Tisti, ki nima lastne barke, vedno žreba, s katero bo plul, pri zadnjih nekaj tekmah so žrebali (razen enega) vsi in sicer često tudi za vsak plov znova - da bi se pokazalo, koliko vpliva, katero barko dobiš.

Tokrat nas je bilo toliko, da ni bilo potrebno predtekmovanje in tako smo z v začetku izžrebano barko vozili vse plove. Tako sem napake, odkrite v začetku lahko odpravljal v minutah pred vsakim naslednjim štartom in pri tretjem plovu ni bilo več kaj popravljati.

Še nekaj - kar dober kup jadralcev, ki vozi mini-12, zna nastaviti barko in jadra tako, da jim pelje hitreje, kot meni, če le imajo dovolj časa dovolj ustaljen veter. Ta dan pa je bil veter izjemno spremenljiv - včasih je iz ene smeri pihal le nekaj sekund, in tako spremenljiv - od skoraj bonace kjer večini ni uspelo uganiti, od kod diha, do tolilko, da je nepozornega zlahka zaneslo iz smeri (tudi mene enkrat) ali položilo jadro skoraj do vode je bil minulo soboto ves čas tekme.

Torej, pri prvem plovu sem se z muko pripraskal na drugo mesto za Jožo Fornazaričem (ki se mi je motal pred nosom na drugi in tretji regati letos) in pred Staneta Kraglja (ki je dobil letošnjo drugo regato). Ves čas se mi je okrog mirovne lege malo zatikal zgornji del lista krmila ob trup.

V času do naslednjega plova sem z olfo rezljal tisti del (lesenega) lista krmila, ki se je zatikal ob trup in ob drugem plovu je bilo bolje. Mislim da sem v zelo spremenljivem vetru v prvem trikotniku dobro - za sto ali več metrov - ušel vsem ostalim, ampak od tega sem imel samo toliko koristi, da sem prvi prišel v bonaco pod skalco in nekaj 'zaostalcev' me je ne le dohitelo ampak z večjim zaletom prehitelo. No, ko je veter tam spet malo dihnil in ko se je dalo barke spet premakniti in ko sem lahko spet prišel tja, kjer je bil veter spremenljiv, sem nadoknadil, nekajkrat dobro uganil kje kaj bo in ta plov dobil.

Pred naslednjim sem porezuckal še en dober milimeter na krmilu, tako da je to teklo gladko. Uspelo mi je tudi, da sem se izognil štartnim gnečam in vseeno našel področje, kjer je dovolj pihalo; ko je na stranici trikotnika od štarta do prve boje pihalo enakomerno, me je sicer gladko spet ujel Stane Kragelj, ampak ko je veter spet začel telovaditi iz vseh smeri, se mi je spet uspelo izmotati iz gneče in - no ja, dobil sem vse plove razen prvega.

Ker se je najslabši rezultat odšteval, se mi je odštelo drugo mesto (šele eno tekmo nazaj sem sploh na tekmi zmagal prvi plov na tekmi v življenju!).

Staš Mlakar - lanski skupni zmagovalec (z enakim številom pik, kot lanski drugi France Najdič) je imel pred zadnjo tekmo pred mano dve točki prednosti - ker dobiš za zmago 10, za drugo mesto pa 8 točk in pri enakem številu točk in enakem številu zmag odloča razvrstitev na zadnji tekmi, bi jaz zmagal skupno, tudi če bi jaz tokrat zmagal in bil on drugi. Resno se je trudil in če bi bil veter enakomernejši, jaz najbrž ne bi imel nobenih resnih možnosti - tokrat pa mu, čeprav je vztrajal do zadnjega plova, ni uspelo.

Ker je Stašu uspelo biti na tej tekmi šele tretji, letos tudi po nekaj letih prvič prvi in drugi nimata enakega števila točk...

Ker vremena s tako spremenljivim vetrom naslednje leto najbrž ne bo za vsako tekmo in ker mi bodo ostali najbrž sistematično gledali pod prste, naslednjih nekaj let najbrž ne bom od blizu videl podobno dobrih rezultatov... Nič hudega, veliko se lahko še (upam) naučim in tako bo lahko še zanimivo.

Rezultati na JKB Bohinj
Rezultati na JK Loka Timing

Imel sem lep namen pritisniti še kakšno sliko, ampak na JK Loka Timing (če imajo kakšno slilko) tretnutno slike ne delajo, mojih (ki zaradi narobe nastavljenega aparata tokrat nisto dosti vredne - da ne govorimo o tem, da jaz rajši gledam koga, ki zgleda bolje kot jaz) pa tudi še ne utegnem spraviti kam, od koder bi se jih dalo prikazati. Ob priliki, če bo šlo...

O letošnjem - 2012 - dajanju bark min-12 v vodo je nekaj napisanega tukaj

Tole je začetek dogajanja ob prvomajskih praznikih (27 april - 2 maj 2012).

V petek 27.4. učenje (napovedanih je bilo več kandidatov, bil je eden, ampak je bil prav OK dan.)

V soboto dan odprtih vrat JKB (nisem vedel prej, sicer bi tu prej napisal).
Vse tri dni testiranje sestavljenih bark mini-12 in odprava zaznanih težav. Kot rečeno jaz na tekmah praviloma dobim barko, ki mi jo dodeli žreb. To pomeni, da če hočem sebi dobro, moram poskrbeti, da so vse sposobne dobre plovbe.


Petkov čas je bilo učenje (polnoletnega) sina znanca nekega znanca

Lani so šli prvič z družino jadrat po Jadranu, zdaj bi oče rad, da bi sin počasi lahko bil tudi za skiperja. Na družinskem jadranju je verjetno sicer prijel za to ali ono, ampak mu je bilo naročeno, kaj naj naredi, ne da bi imel priliko ugotoviti zakaj kaj in poskusiti kaj po svoji glavi.

Tokrat je bilo drugače, saj je mini-12 enosed, v katerem si hkrati skiper in posadka in ker se jasno odzove na vse, kar narediš, te barka, voda in veter (in nekaj malega besed o pravem času) zelo hitro veliko naučijo.

Veter je bil okrog 11 ure čisto rahel, tako da ga na gladini ni bilo niti videti, a se je že po nekaj deset minutah barka peljala, ko je malo bolj dihnilo tudi vozel ali dva.

Tudi ko je bil rahel, je bil veter spremenljiv tako po smeri kot hitrosti, tako da je bilo kljub gladki gladini zanj vse prej kot dolgčas. Ker sem vozil barko, ki sem jo nameraval preizkusti in na kateri sem imel namen odpraviti pomankljivosti, on pa je dobil tako, ki ji v začetku ni nič manjkalo, mu je zlasti v začetku, dokler jaz nisem poštimal nekaj reči, lahko uspelo nastaviti barko tako, da sem imel kar nekaj dela, da mi ni ušel, kar mu je bilo seveda tudi pri začetnem lahnem vetru v veliko veselje.

Proti popoldnevu pa je postopno vleklo vse bolj, tako da je bilo na koncu treba sunke včasih spustiti mimo glavnega jadra, da ga ni polagalo - kar mu ni bil problem.

Pravilno ravnanje z jadrnico po svoji glavi (ne na ukaz) je bilo zanj toliko novo, da je bil čez kar nekaj ur dovolj utrujen, da je nekajkrat, ko sem mu rekel na primer nekoliko na levo namesto tega zavil do konca desno ali kaj podobnega. Ampak bil je zelo intenziven dan z ogromno novega in ko vse to prespi, bo tudi ta problem minil.

Meni pa se je zvečer in naslednji dan tudi navzven videlo, da sem prismojen (na praznik - petek je bil 27.4. - ni bilo mogoče kupiti nobenega sredstva za zaščito pred UV).

O naslednjih dveh dneh in nekaj slik od tedaj pa naslednjič - zdaj se grem prespat za tekmo jutri.

Dan odprtih vrat JKB - sobota, 28.4.2012.

Zadeva je bila preslabo razglašena in ljudi je bilo manj, kot s(m)o pričakovali. Ne glede na to s(m)o se tisti, ki s(m)o bili tam prav dobro imeli.

Moj namen je bil tudi potestirati barke, če je na kateri treba kaj poštimati, potem ko so bile sestavljene, saj po tistem marsikatere še nihče ni peljal.


Rumena barka Alpin na tejle sliki je imela popolnoma nov flok, ki je bil še tako trd, da se bil pripravljen lepo uleči le v eno stran in v drugo stran ni hotel vleči niti približno tako, kot bi moral.

http://s7.mojalbum.com/17377167_1744884 ... 9537_z.jpg
Previl sem ga tako, da se je zvijal na nasprotno smer kot dotlej in v nekaj dneh do tekme do torka upam, da bo lepo legel (in vlekel) tako pri vetru z leve kot pri vetru z desne.


Barko mini-12 s temle vetrokazom je - skoraj nerabljeno - kupil eden od članov foruma morjeplovec, kot sem že nekje omenil. Tudi s to sem se nekaj ur vozil in poštimal nekaj malenkosti (predvsem sem zamenljal prekratke škotine floka z daljšimi in naredil pravilne vozle na dvižnice in škoto, da vrvi ne bodo pobegnila v jambor ali bum). Dobro barko je kupil - slike te barke bodo pa tam, kamor po času posnetka spadajo.

Več slik v času, ko sem bil okrog vode, nisem posnel (ta Sony ni vodoodporen).

Z vetrom sem imel srečo - vsakič, ko sem začel z nekom, ki je bil novinec (sploh ali samo na mini-12) je bil lahen, potem pa pojačal do toliko, da je bilo zanimivo.

Prišel je na primer za čas, ko je družina spala v avtomobilu nekdo (nisem si zapomnil imena), ki je v mlajših letih vozil optimista in bil zdaj najbrže kdaj pa kdaj za posadko jadrnici na morju. Kot sem že mnogokrat zapisal, je mini-12 zelo dober učitelj in v dveh ali treh urah se je naučil toliko, da bi lahko čisto solidno peljal na tekmi v torek, prvega maja.

Jadralec iz Loka Timinga je po jezeru popeljal znanko, ki ji je bilo tako v veselje, da je rekla, da bo za naslednji dan (nedeljo, ko ni bilo v načrtu nič posebnega razen nadaljevanja preizkušanja bark) poskusila pripeljati še en kupček svojih, ki bi jih to lahko zanimalo. Glede na to, da je naslednji dan pihalo precej bolj, je bilo bolje, da se niso oglasili.

Nedelja...

Zgodaj zjutraj na začetku Ribčevega laza


Tale gora...


bo pa Triglav


Če koga zanima nabiranje regrata, tu še ni čisto vzcvetel.


Tudi trobentice še cvetijo le nekaj korakov od jezera.


Se pa zbujajo tudi cvetile drugih barv, včasih izmed prav skromnih bilk.


Pogled od klopce nad 'skalco', kjer je plezališče in pod hotelom Bellevue. Mirna gladina...

Sem sem se prišel pravzaprav najprej malo ogret in razgibat, potem pa je bil pogled tako zanimiv, da sem se vrnil po fotoaparat in šel še enkrat nazaj gor. Zraven je bila še ena zgodba, ki ji bom poa zapisal malce kasneje.


Pogled malo desno, proti Vogarju, Vojam, 'fužnarskemu' zalivu. Triglav s prejšnjih slik je skrit za Vogarjem.


Še malo desno, Sveti Janez (most čez Savo Bohinko je skrit za drevesi) in naprej Stara fužina


Če stopiš malo bližje robu...


sidrišče naše flote.


Še kaka cvetka, kakršne barvo pogrešam v Ljubljani ... pa zgodba.

Ta dan sem imel namen stestirati še dve barki in ko sem šel po fotoaparat, sem naletel na nekoga - ne vem kako točno, ampak začel sem z Angleščino. On je povedal, da je sicer rojen na Hrvaškem, a predlagal Nemščino. Odpravil se je proti trgovini, ki je bila zaprta. Ko sva se nekaj časa pogovarjala, sva ugotovila, da sva ne le oba Slovenca, ampak tudi po malo bolj daljnem sorodstvu v svaštvu.

Še več, mislim da je njegova babica iz Bohinja in skupno sorodstvo ima tri stare hiške v Ukancu že izpred prve svetovne vojne. Običajno vozilo, s katerim se pelje plavat je kanu, jadral pa še ni nikoli.

Trgovina je bila v nedeljo zaprta - ampak itak je šel bolj na sprehod kot pa da bi kaj pomembnega rabil. Skupaj sva šla na razglednik, od koder sem posnel zgornje slike in potem sva šla k plavajočemu pomolu, da bom jaz sterstiral še barko ali dve, on pa poskusil, kako se jadra.


Tole je pa pogled na polico v plezališču 'pod skalco', nad katero je klopca z razglediščem, od koder so bile posnete prejšnje slike.


Barka s številko 1, ki je na vrsti za test (o tem se nadaljuje zgodba s prvomajske regate).


Med tem se je dvignilo nekaj vetra - in piha spremenljivo - pogled na reful ali dva

Konec slikanja za ta čas - izplujeva. Vetra na Bohinjskem jezeru je vajen s kanuja in kot sem rekel, mini-12 je sijajen učitelj, jaz pa pri tem tudi ravno ne bluzim. Hitro se pelje dovolj lepo, da moram kar malo paziti, da ga dohajam.

Vozim enko in na njej ni nič narobe s krmili ali jadri in čisto lepo pelje. Po kaki uri se poslovi, prideta dva naslednja člana kluba in potem se preganjamo okrog naslednjih nekaj ur - piha dovolj za skrajšana jadra.


Še vedno vozim enko in še vedno pelje dovolj lepo, da ko se igramo regato, proti enemu na vsakem krogu opazno, proti drugemu pa malo manj pridobivam (tako da na vsakem krogu obrnem dlje kot ona dva).


Pred tem je bil na Francetovi 19-ki novi flok, ki je bil prekratek (za kakih 10 cm, za pravilno geometrijo oziroma trim jambora je bilo prej vmes kakih 8 gambetov) in katerega zadnji rob je bil (verjetno zaradi prekratke v rob všite vrvice grdo) naguban, zamenjan s starim - in zdaj je peljala prav lepo - dohiteval sem jo čisto po malem.

No, zgornja slika je nastala, ko sta ostala dva pristala. Pospravili smo ti dve barki, jaz pa sem se z enko še enkrat odpeljal ven in ker je tako lepo pihalo, čez jezero v Ukanc (kjer sem pri kampu klapi, ki ji je veter od obale na jezero odnesel pivo, ki so ga hladilo pri obali, to vrnil na obalo) in potem nazaj.

Potem pa - nedelja zvečer - nazaj v Ljubljano, kjer sem (bil) v ponedeljek dežurna računalniška žrtev za reševanje težav v službi.

Zgodba o tekmi na 1. maj (2012)

Z izvrstnim in visoko motiviranim jadranjem sem s skrajnimi napori uspel doseči odlično tretje mesto - od zadaj

Tisti, ki nismo lastniki bark, za tekmo potegnemo iz vrečke številko barke, kar pade, pade. Izžrebal sem enko - tisto, ki sem jo vozil večji del nedelje in ki ji - kar zadeva jadra in krmarjenje - ni nič manjkalo.

Tole plavo s škodino nalepko spredaj.

Glede na to, da še ni bila dva tedna v vodi sem domneval, da s podvodjem ne bi smelo biti nič narobe in ga nisem niti pogledal.

Kot običajno sem imel pred štartom kup domačih nalog - tudi odvleči in namestiti boje za označitev regatnega polja in tako naprej.
Še pred tem je bilo treba dobiti še en 'kviht' in Andrejc s plezališča mi je v tole skalo zavrtal eno luknjo, da sem nanjo lahko privezal vrv. Prav prijeten fittness, ampak...

Ko sem opravil svoj delež regatno organizacijskih opravil, je bil že skoraj čas za štartno proceduro. Srečno sem se izognil štartni gneči in kar lepo nastavil jadra - in čez čas ugotovil, da sem pravzaprav med zadnjimi, čeprav ne vidim, zakaj.

Kot je videti s prve slike, vetra ni bilo dosti, ampak v takem se običajno kar dobro znajdem. Kje ga tokrat lomim???

Opažam, da gre barka izrazito počasneje na levih uzdah - sicer pa brez posebnih napak, ki bi jih opazil, tretji od zadaj pri prvem plovu.

Drugi plov, od prve boje zunaj do tiste pod skalo še manj vetra. Z jadralcem iz Domžal, ki je eden od (telesno) težjih, skoraj čisto obstaneva in ko že itak ni kaj početi, začnem tipati po boku barke. Najprej čutim nacufana mesta (kot krater) na škodini nalepki, malo razmislim in začnem nacufane dele vleči proč.

Kompanjonu povem, kod kod zapiha komaj zaznaven veter in potem se hrabro dajeva za vsak meter - in z nekaj metrov prednosti sem predzadnji.

Pavzo - ostali trpini, ki so naju čakali, so se vmes malo sprehodili iz bark - porabim za to, da od blizu pogledam nalepke in ugotovim, da je na spodnjem robu reč odstopila in ko se barka nagne in se to pomoči v vodo, pri šibkem vetru barka skoraj obstane.

Bilo je dovolj časa, da sem uspel pocufati dol precejšen del nalepk na obeh straneh (ostanki lepila spodaj sicer niso bili gladki, ampak bolje bi pa moralo biti).

Za tretji plov je bilo vsaj ob štartu tudi vetra več in do prve boje sem se motal tik za Marko Kavsom (ki je skupno zmagal to tekmo) in pred Francetom Najdičem (ki je bil drugi), pri obratu pod skalco pa je bil veter spet šibkejši in kar nekaj me jih je spet šibnilo, najbrž sem bil nekje okrog polovice.

Ker je bilo vreme (tudi zame) primerno, sem malo navijal, da bi naredili še en plov (v tem primeru bi se najslabši rezultat odštel ), ampak vodilni v razvrstitvi se (seveda ) niso strinjali.

Miro, morjeplovec, ki sem ga že omenjal, da je kupil praktično nerabljeno barko mini-12, je bil na svoji prvi tekmi v prvem in drugem plovu tretji, v tretjem pa dovolj zadaj, da je bil skupno (šele ) četrti.

Tule najbrž pospravlja barko, ampak mislim, da mi ne bo zameril 'perspektive'


Tale z uro (Marjan Arh) na sredini je sodil tekmo, levi (Stane Kragelj) je bil skupno tretji, Marko na desni se je pa potem srečno zmenil za jadranje naslednjo (zdaj tudi že minulo) soboto, ki je bilo prav zanimivo in o katerem bom še kaj napisal.


Kot sem že večkrat napisal, moj standardni fotkič ni vodoodporen in zato s časa med tekmo ni slik.

Omenjeni Miro (četrti na svoji prvi tekmi - vredno ponoviti) je zadnjič rekel, da imajo nekaj slik - torej ga bo treba naučiti, kako se jih lepi na forum.

Še ena domača naloga torej.

(Sreča, da je letos ena regata več in da se najslabši rezultat odševa )

Čestitke za entuziazem.
Lepo!

Predlagam, da organiziramo eno morjeplovsko regato. Marjan povej kdaj imaš prosti termin. Morda bi bilo primerno organizirati en petek tako, da malo prej kidnemo iz službe in izkoristimo celo popoldne.

Kdo je še za?
Jutri na srečanju lahko rečemo kakšno na to temo. Prideš?
LP NT

Jaz sem za! To sva z Marjanom že tudi govorila, da bi bilo enkrat dobro narediti eno srečanje za zafrkancijo, da še kakšen hlaponar proba kako je jadrat.

pa da pol hlaponar nažge vse rjuharje... bodo še motorirat začel

Nikola Tesla napisal/-a:Predlagam, da organiziramo eno morjeplovsko regato. Marjan povej kdaj imaš prosti termin. Morda bi bilo primerno organizirati en petek tako, da malo prej kidnemo iz službe in izkoristimo celo popoldne.

Kdo je še za?
Jutri na srečanju lahko rečemo kakšno na to temo. Prideš?
LP NT

Na srečanje ne uspem priti, ta petek pa je en sindikalni izlet na štajersko in jaz imam še dva dni lanskega dopusta, tako da enega ponucam in imam priliko, da po daljšem času spet malo vidim, kdo in kaj je naš sindikat...

V soboto gredo predvidoma v Bohinju nazaj v vodo tiste štiri barke, ki so bile na Rogli, začne se predvicoma med deveto in deseto v zalivu pod skalco na Ribčevem lazu v Bohinju (in če kdo utegne priti pomagat, se bo seveda potem lahko peljal).

Naslednji teden med delovnim tednom imam za zdaj proste še vse popoldneve, vključno s petkovim.

admin napisal/-a:Jaz sem za! To sva z Marjanom že tudi govorila, da bi bilo enkrat dobro narediti eno srečanje za zafrkancijo, da še kakšen hlaponar proba kako je jadrat.

Rekel in napisal sem že, da so te barke izjemni učitelji - dolgujem še prispevek o našem prejšnji soboti v Bohinju v času, ko je bila Rogla. To bo pojasnilo... In ideja je, da hlaponarji - ki jih to zanima - kadar hočejo, lahko dobro peljejo tudi jadrnico.

Če potem bolje razumejo tudi rjuharje, pa nič ne škodi.

Tex napisal/-a:pa da pol hlaponar nažge vse rjuharje... bodo še motorirat začel

Ne še vse - ampak dela na tem

Sobota, peti maj - Bohinjsko jezero
Dan, ko je bila tudi regata na Rogli
(upam da se bom kasneje spomnil manjkajočih imen... kako ji je že ime...)

Tilen, Marko in njegovo dekle - ta ima ta dan sicer zaseden z drugimi rečmi in je tokrat ne pripravimo, da gre tudi ona jadrat - me zjutraj poberejo blizu severne obvoznice in odpeljemo se proti Bohinju.

Med potjo beseda nanese na vse živo, od prava, čez fiziko, mimo tega kaj kdo bere, do jadranja.

Fantovski del pride do jezera, s kanujem privlečemo tri barke (18, 7 in 5, mislim). Snamemo prevleke z odprtin na krovu, v katerih se sedi ter prevleke s flokov, razvežemo in napeljemo v uvodnice škotine flokov, na jambor potegnemo glavna jadra, namestimo bume, škote in vange ter preverimo nastavitve za pedale krmil.

Marko in Tilen sta oba že jadrala, za Marka imam v spominu, da tudi že pri precej močnem vetru. Tudi na ta dan je veter sunkovit, zlasti v zalivu pod skalco zelo spremenljiv po smeri in tudi precej sunkovit.

Opomnim, da je treba ob takem vetru vedno imeti škoto (glavnega jadra) in škotino (floka) v rokah, in nikoli zapeto v rakcih. Treba je biti stalno pozoren, da ob sunkih s popuščanjem škote izpustimo del sunka mimo glavnega jadra, če na se nagib poveča, pustimo del vetra tudi mimo floka - bodisi s popuščanjem tudi škotine floka, bodisi s spremembo smeri v veter (orca).

Opišem in tudi krajšanje jader, ampak v zalivu veter ni premočan in izplovemo na polna jadra.

Tilen v sedmici - tu nalepka Škoda še ni odstopila - zavetje v zalivu in pege na gladini zaradi refulov v ozadju


Marko v osemnajstici - trenutno tudi še precej v zavetrju


Petka čaka name... lepo se vidi, da so škotine po zunanji strani pripon in kako so postavljeni vang in škota glavneega jadra - vidijo se tudi ojačitve za krajšavo


Ko pridemo iz zavetja, imata oba kar nekaj težav - verjetno je razlog to, da se še nista privadila (oziroma Marko ponovno privadil), da pedali upravljajo krmilo, in da nastavitev jader, če prvo in glavno nista usklajena, tudi obračajo barko - lahko drugače, kot je postavljeno krmilo. Se zgodi, da koga od njiju nagne dovolj, da ga zmoči, in nimata dobrega občutka.

Vrnemo se v zaliv in vsi trije skrajšamo glavno jadro, nato ponovno izplovemo. Zdaj posebnih težav - razen krajšega plahutanja jadr ob obratih v veter - ni več in nekoliko se podimo po delu jezera blizu iztoka v Savo Bohinjko.

Tilen in jaz se peljeva približno skupaj, Marko ša stalno po malem zaostaja.

Potem imata Marko in Tilen (če pomnim prav) potrebe - treba je odtočiti, morda zamenjati kak kos mokre obleke (tamle nekje se sušijo ene kavbojke), pojesti kak sendvič.


Pogled na 'skalco', nad katero je klopca, od koder sem v enem od prejšnjih prispevkov slikal zaliv s 'sidriščem flote'. Na vrhu nad plezališčem še Andrejčeva zastava za prvi maj.


Kje je zastava? Na prav ta zgorni palci - in ker precej piha, jo je treba tudi ujeti, ko je naravnost


Še en pogled na regrat, ki je bil teden prej še brez cvetov, zdaj pa je - kot je mislim nekdo napisal v šalah - za gorenjce že regrat z jajcem...


Nad Pršivcem je mračno...

Pege zaradi sunkov vetra - refulov - po gladini, kamor pogledaš


Skrajšana glavna jadra na vseh treh barkah - in še en pogled na pege od refulov - bela reč za drevesoma je spremljevalni katamaran veslaškega kluba - naša kasnejša 'leva štartna boja', zelena pega malo dlje in desno kasnejša 'desna štartna boja' (glej spodaj)


Ko naslednjič izplovemo, Marko in jaz zamenjava. Ima prav, ta barka je počasnejša - bomo videli, če lahko kaj od tega nadoknadim. Dogovorimo se za 'leteči štart' pri čolnarni zraven gostišča pri Kramarju na rtu, cilj pri (žal opuščeni) ribogojnici pod Pršivcem.

Veter se močno spreminja - sunki, smer... vmes mestoma tudi precej pojame. V splošnem postaja po malem manj močan in čez nekaj časa oba predlagata, da spet izpustimo krajšavo, torej gremo nazaj na polna jadra. Jaz poskrbim, da še malo počakamo, nato gremo nazaj na polna, in Mako in jaz se nekoliko oddaljiva, tudi med sabo (tako je zanimiveje, ker veter ni več enak za oba).

Vodim do blizu čolnarne, ko se veter obrne in pri meni pojame, pri Marku ostane in on se do zaliva pri stari ribogojnici pripelje prvi.

Tilen je zaostal - pri enem od še precej močnih sunkov je poskusil ponovno skrajšati glavno jadro, ne da bi prej uspel obrniti v veter, in pri tem zajel nekaj vode, ki jo je bilo potem treba splati iz jadrnice.

Vrnemo se - z razmeroma močnim vetrom v krmo verjetno s hitrostjo najbrž čez 5 vozlov - nazaj na pomol pod skalco. Pri tem opazimo v zalivu še tri jadrnice - na kameri so nas videli izpluti trije 'Bohinjci' in se prišli tudi oni malo poditi okrog.

Na obali ima Marko - ali Tilen (ali oba) ponovno preoblačenje - pri čemer jima počasi zmanjkuje suhe obleke.

Pod popoldne veter pojema, vmes pa je ena ploha, tako da imajo ti Miro in prijatelja razmeroma kmalu dosti. Mi ploho prevedrimp trije pri eni na kose razrezani pici pri gostišču Pod skalco.

Ko dež pojenja in spet posije sonce, je veter je dovolj oslabel, da lahko namestimo tudi genakerje. Tokrat se gremo - potem ko se privadita tudi genakerju - poditi okrog boj - igramo se regato.

Nekdo reče drugemu - štej minuto do štarta - in ko našteje do šestdeset (ali do nič, če izbere odštevanje od šestdeset), je štart in pri takem postopku nihče nima bistvene prednosti.

Štart je med privezanim električnim katamaranom v zalivu in zeleno bojo, ki označuje rob veslaške proge, prvi obrat okrog bele boje na robu veslaške proge pod skalo (tisto, na kateri je počitniški dom policije), od tam okrog obeh štartnih boj, nazaj na - tokrat rdečo - bojo pod isto skalo in skozi cilj čez isto črto, kot je bila štartna.

Veter je raznolik, Marko v glavnem za malo zmaguje, Tilen še malo zaostaja. Predlagam, da še Tilen in Marko zamenjata barki - kar pa na vrstni red naslednjih 'tekem' tudi ne vpliva. Sicer ga s Tilnom enkrat ujameva in stisneva ob obratu okrog štartne linije, ampak do boje in nazaj nama tudi tokrat spet dovolj uide.

Vmes še nekaj ploh, pa skoraj ne opazita - zlasti Marko v zadnjem plovu ne - dokler ni ura več kot šest in ne pristanemo. Prezebla na hitro pmagata sneti in pospraviti jadra, potem gresta drgetaje še enkrat zamenjat v tisto, kar sta še našla suhega oziroma kar se je vmes uspelo v glavnem posušiti.

Jaz pa odvlečem barke nazaj privezat na bojo. Sproti do konca odtrgam še eno škodino nalepko, ki je delno odstopila na barki, ki jo je v začetku vozil Marko. To ni edini problem te barke - vidim pa, da odstopa še nekaj takih in bo torej še malo dela s tem naslednjič na še nekaj barkah.

Naslednja postaja sta dve dobri pici (mislim da Bohinjska in Don Andro) v Ukancu - vsi trije smo jih komaj pojedli. Marko in Tilen ugotavljata, da v Bohinju v prihodnje nimata kaj početi brez pajaca.

Jaz pravim, da je bil to brezplačen tuš s pranjem obleke vred, sicer pa je komaj minil aprin in Bohinj velja za božjo kahlico - torej...

Spet poberemo sopotnico in se že v trdi temi pripeljemo v Ljubljano.

Naslednji dan, v nedeljo, pa bi bilo večji del dneva bolj jadranje na dež kot na veter...


Ni bilo sicer vse črno


in svetloba skozi kakšno luknjo je bila prav zanimiva tako na polje


kot čez mesto...


ampak to je bila bolj pavza med dežjem - kar je videti po dobro napolnjenih lužah na igrišču....


in ker mini-12 ne gredo prav dobro na dežni pogon, to nedeljo v Bohinju ni bilo jadranja.

Slike z vodoodpornega mobilnika še naslednjič, ko najdem Samsungov USB kabel - in bo tudi kar edit v tole povest. 'Kopenske' slike pa že pokvačkane v besedilo.

Sobota, 12. 5.2012

Barke z Rogle s prikolico do jezera in v vodo. Nič kandidatov za pomoč in potem vožnjo - vse opravila (in se pri tem kar dobro imela) dva Marjana.

Barke je na Rogli niso odnesle brez posledic:

Pripone na enem jamboru napete tako, da je bil jambor na vrhu zvit v stran - od kod to? Opaženo, ko je bil jambor že postavljen na barki, ampak upam, da sem kljub temu, da brez demontače jambora nisem mogel do ene matice srečno poštelal... Kako je lahko prišlo do tega - saj je barka pred Roglo že plula in to dobro...

Zlomljen en križ na enem jamboru. Dokler ne dobimo nadomestnega spreaderja, nadomestni jambor - ker sem bil pozoren zaradi prejšnjega jambora, sem opazil, da je bilo tudi tu treba popraviti nastavitev pripon (5+ cm prekratko na eni strani na 5m dolžine jambora na eno stran bi se kar krepko poznalo).

Trije floki razparani ob zadnjem robu. Dva zalepljiva (in tudi že zalepljena), eden razparan skoraj po celi dolžini (oziroma višini) in po mojem verjetno ne več uporaben.

Žal tokrat ni slik - avto je bil pospravljen precej daleč in preden sem ga odpeljal, sem pozabil vzeti fotoaparat.
Nedelja, 13. 5.2012

Regata skupine, ki se ni dala preplašiti temu, da so bile za dopoldan napovedane padavine. Ker so bile vse barke zasedene, bi moral biti samo delovna sila (ne da bi lahko kaj vozil in sufliral zraven) in ker je bilo v bistvu vse pripravljeno, je drugi Marjan rekel, da bo zmogel sam.