Verjetno pri klasičnem gliserju po možnosti z nadgradno kabine to res precej pomaga, ker premakne težišče lepo nazaj. Za taka plovila je zadevščina gotovo optimalna in še v marini je čoln bolj ubogljiv.
Pri dobro zasnovanem gliserju po možnosti z notched transom zna biti zadeva kontra produktivna. Težišče je bilo že prej na pravem mestu in z motorjem tako daleč nazaj obstaja resna nevarnost, da sploh ne bo mirno glisiral brez flapov in slednji poberejo 2-3 mph.
Za vsako aplikacijo posebej je tudi treba preverit resnično na novo postavljeno višino. Ob tako odmaknjenem motorju in predvidevanju, da gliser dvigne premec za 3-5 stopinj je ob 2,5 cm dvignjenem motorju kavitacijska šele na vodni gladini! Kdor ne verjame naj napravi enostavno skico. Benefit je torej v glavnem prisoten zaradi pomika težišča nazaj in zato manj omočene površine dna med glisiranjem ob manj trima, ker lažje dvigneš premec. če temu dodaš še dodatno dvignjen motor, bi pa znalo postat zanimivo.
Ampak pri vsem tem obstaja še ena resna nevarnost. Če pomik motorja nazaj ne premakne težišča dovolj nazaj, bo amplituda nihanja krme dovolj velika, da včasih propeler potegne preveč ven. Če se to nekajkrat ponovi, bo ob močnejših motorjih počil reduktor v peti, lahko se pa tudi razleti karter ali glavna gred motorja. Poznam tak primer prototipa velikega gumona za vojsko, ki so mu privoščili dizle in Arnesone. ker jim nihče ni mogel dopovedat, da mora bit težišče zadaj in, ker testni voznik ni jemal, ter dajal plina ob skokih čez valove, so sesuli nekaj pogonov in nekaj motorjev, "kriv" je bil pa seveda proizvajalec "šibke opreme".
Motorje se odmika od krme iz povsem enostavnega vzroka, ki niti ni manj mehurčkasta voda, temveč nekaj drugega.
Če propeler dvigneš dovolj visoko za površinski režim in imaš ob tem ravno prav velike propelerje za divjanje, se naenkrat pojaviš pred problemom izglisiranja. Klasični ameriški površinci z Bravo aplikacijami gredo trimat, vendar to ne pomaga kaj veliko. Ko daš plin propeler zakavitira, čoln se potopi v luknjo in stoji na mestu, ker je pol propelerja "skritega" za krmo. Rešitev je extension box-vmesna "podložka" med krmo in nogo, ki odmakne nogo vstran od krme in kako to deluje:
- nogo namontirajo na višino čistega površinca.
- ko daš plin, da izglisiraš propeler zakavitira, krma se potopi, ampak tokrat je propeler precej daleč zadaj pod krmo in vstran od nje, zato pride do polne vode.
- bolj gliser potaplja rit, globje je propeler in končno potegne čoln iz vode, nato pa itak stopi v ospredje površinsko klofutanje.
Zaradi te rešitve so lahko noge višje in posledično znajo biti gliserji hitrejši tudi do 8 mph od klasičnih. Za pravim površincem brez kotnih prenosov taka stvarca zaostaja le še za kake 4-6 mph. Vse to seveda ob hitrostih nad 70 ali raje 80 mph.
pravilo (na 30cm seatbacka 2,5cm gor).
Na to niti pomislil nisem. V glavi sem imel porpoising. V primeru težišča daleč nazaj recimo na 20% od krme in po možnosti kakega težkega sidra v premcu čolna ne zaustaviš brez ogromnih flapov. Ampak tega se v Jadranu ni za bat, 90% plovil ima težišče preveč naprej in bi taka predelava zelo osrečila kapitane, če ima njihovo plovilo dovolj trdno krmo. Tile podaljški trdnostno niti niso tak mačji kašelj, saj kar dobro povečajo navore ob masi in potisku motorja.
