cibro napisal/-a:Daj kaksen pikčr
to pomeni, da daj kako slikco
dodajam prosim
PREDELAVA NOTRANJI MOTOR NA ZUNANJI NAČRT BRACKET +PLATFORMA
Moderatorji: moderator2, cibro, Marchi, moderator
McKenzy napisal/-a:Lepo narejena zadeva.To kar vidim je zunanji del-kaj pa notranje ojačitve v bivšem motornem delu?
Točno to tudi mene zanima. navadno se taka predelava opravi na tak način, da se krmna stena "prebije" in se skoznjo paralelno postavita dva mogočna nosilca v obliki 5 cm debele in vsaj 0,5 m visoke vezane plošče postavljene na nož. Iz krmne stene gleda ravno toliko tega nosilca, da se okrog njega lahko izdela osnova konzole, znotraj pa mora potekat vsaj do prve pregradne stene in biti mora kar dobro zalaminirana na dno plovila. Po možnosti se doda še majhna prečna rebra, da se sile porazdelijo po večji površini dna. Navadno predelava vzame vsaj toliko prostora kot vgrajen motor, ampak vmesne niše se lahko izkoristijo za vse sorte kramo.
Montiranje neke konzole na krmno steno je sicer očesu všečno in enostavno, ampak 100 ali 200 konjev motorja se pa na kaj takega ne natika, ker bo slej ko prej razsulo krmno steno, celo vez med dnom in palubo lahko popusti.
Točno to tudi mene zanima. navadno se taka predelava opravi na tak način, da se krmna stena "prebije"...
Kakor sem razumel, se to zadevo našraufa na obstoječe luknje kjer je prej bila peta od notranjega Z pogona.
Prvobitni pogon je tudi deloval na krmno steno s svojo potisno silo in ostalimi komponentami. Ročice sil in s tem povezani momenti so primerljivi, edino kar mora krma prevzeti več, je teža motorja oz. njen moment. To seveda ni nezanemarljivo, je pa verjetno manjši delež vseh obremenitev na krmo.
Bi rekel, da krmne stene plovil, ki so že imele notranji Z pogon ni potrebno tako glomazno ojačevat pri takšni predelavi. Druga zgodba so seveda plovila z osovinskim pogonom, kjer krma res ni dimenzionirana na sile in momente pogona.
kasaudio napisal/-a:Točno to tudi mene zanima. navadno se taka predelava opravi na tak način, da se krmna stena "prebije"...
Kakor sem razumel, se to zadevo našraufa na obstoječe luknje kjer je prej bila peta od notranjega Z pogona.
Prvobitni pogon je tudi deloval na krmno steno s svojo potisno silo in ostalimi komponentami. Ročice sil in s tem povezani momenti so primerljivi, edino kar mora krma prevzeti več, je teža motorja oz. njen moment. To seveda ni nezanemarljivo, je pa verjetno manjši delež vseh obremenitev na krmo.
Bi rekel, da krmne stene plovil, ki so že imele notranji Z pogon ni potrebno tako glomazno ojačevat pri takšni predelavi. Druga zgodba so seveda plovila z osovinskim pogonom, kjer krma res ni dimenzionirana na sile in momente pogona.
Moraš vedeti,da so sile zelo hudo drugačne,ker nosilec je od krmne stene oddaljen oziroma je potem motor na neki ročici in ko upoštevaš maso motorja se stvar hitro zakomplicira in ta stvar brez ojačitev žal ne pije vode.moje mnenje
Pri infuziji dna za zunanji motor se v vogal med krmo in dnom vstavi konkretne trikotne ojačitve, nekateri celo napravijo nekakšno rešetkasto strukturo.
Pri notranjem motorju je dovolj le dovolj debela krma.
Pri novem trupu so take ojačitve čisto ustrezne, ampak pri predelavi starega trupa se pa zakomplicira, ker se stare smole ničesar resnično ne prime. Se že, vendar dovolj za krpanje, za strukturne spremembe je pa oprijem vprašljiv. Zato mora biti nosilec motorja vezan na longerone in ta zveza mora biti dovolj dolga, da se tlaki porazdelijo po površini in ne cepi spoja.
Navori so bistveno drugačni. Čeprav je izvenkrmni privijačen na mesto predvideno Z pogonu, je vrtišče motorja vseeno višje. Navor med propelerjem (potisk plus žiroskop) in vrtiščem noge je precej hud, upira pa se mu navor med vrtiščem noge in vpetjem na mestu predvidenem Z nogi. To trga krmo! Tudi lastna masa motorja in njegov žiroskopski efekt v tem primeru ni od muh. (Primi vklopljen majhen flex v roke in ga nekaj časa vrti, pa boš videl kake sile so to.)
Ne verjamem, da bi katerikoli biro dal certifikat za takšno predelavo, če seveda gre za močnejše motorje.
Pri notranjem motorju je dovolj le dovolj debela krma.
Pri novem trupu so take ojačitve čisto ustrezne, ampak pri predelavi starega trupa se pa zakomplicira, ker se stare smole ničesar resnično ne prime. Se že, vendar dovolj za krpanje, za strukturne spremembe je pa oprijem vprašljiv. Zato mora biti nosilec motorja vezan na longerone in ta zveza mora biti dovolj dolga, da se tlaki porazdelijo po površini in ne cepi spoja.
Navori so bistveno drugačni. Čeprav je izvenkrmni privijačen na mesto predvideno Z pogonu, je vrtišče motorja vseeno višje. Navor med propelerjem (potisk plus žiroskop) in vrtiščem noge je precej hud, upira pa se mu navor med vrtiščem noge in vpetjem na mestu predvidenem Z nogi. To trga krmo! Tudi lastna masa motorja in njegov žiroskopski efekt v tem primeru ni od muh. (Primi vklopljen majhen flex v roke in ga nekaj časa vrti, pa boš videl kake sile so to.)
Ne verjamem, da bi katerikoli biro dal certifikat za takšno predelavo, če seveda gre za močnejše motorje.
Imaš kakšne slike tvojih montaž, meni je ideja zelo všeč, edino kar me skrbi je to da obesiš 200hp mašino na vvijake kjer je bila prej samo noga motorja, da vse skupaj ne odpali dol ko skočiš. Mislim da se dato seveda plato na notranji strani da se porazdeli teža na celo steno seveda.
Sam sem na gumi 4m, povišal krmno z inoxem našraufal vse z debelimi vijaki dal gor 60hp mašino pa saj je stalo a me je vseeno bilo strah da ne odleti vse dol.
Sam sem na gumi 4m, povišal krmno z inoxem našraufal vse z debelimi vijaki dal gor 60hp mašino pa saj je stalo a me je vseeno bilo strah da ne odleti vse dol.
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 11 gostov