Materiali bodočnosti danes AISI 316 L & AISI 318LN Duplex & AISI F255 Superduplex

[Paco]

Naj bo govor v tej temi o materialih , ki jih masikdo ne pozna ali morda celo ni slišal o njih pa so na voljo in predstavljajo kvaliteto , ki je za kar nekaj kategorij nad nam široko poznanim A4 materialom.

Gre za tako imenovani Duplex in nenazadnje Superduplex material iz katerega narejene verige so še bisveno bolj obstojne in seveda primernješe tudi za morja z višjimi temperaturami , kamor pa v zadnjem času vedno bolj sili tudi nas Jadran.

Duplex oz AISI 318LN Duplex/ 1.4462je po svoji sestavi X2CrNiMoN 22-5-3 (navajam razmerje konkretnega proizvajalca katerega specifikacijo prilagam kasneje)

v primerjavi z AISI 316L / 1.4404 ki je X2CrNiMo 17-12-2 (navajam razmerje konkretnega proizvajalca katerega specifikacijo prilagam kasneje)

Superduplex AISI F255 Superduplex / 1.4507

318LN ima v primerjavi z 316L tudi večjo pretržno (upam da je izraz približno točen) silo 66kN Vs 63kN a kljub vsemu je eden od najpomembnejših aspektov faktor CPT ki definira Critical Pitting Temperature ki je definiran kot najnižja temperatura oz temperaturni limit pred pričetkom propadanja materiala.- Tukaj prosim da me naši metalurgi in strokovnjaki na forumu dopolnijo


Google razlaga->
Corrosion pits are holes developed on the metal surface, which propagate very rapidly by anodic dissolution of the metal, the supporting cathodic reaction occurring on the surrounding passive surface: stable pits are formed only if the electrode potential is more positive than the pitting potential

V nadaljevanju prilagam specifikacijo, ki mi je s strani konkretnega proizvajalca na voljo in pa pozivam , da me strokovnjaki popravite in dopolnite za čim jasnejšo sliko o materialih.

Ponovno navajam, da so tabele navedene kot primer za enega izmed proizvajalcev in ne predstavljajo nujno vseh prisotnih na trgu Duplex in Superduplex materialov.

Dodatne informacije o razpoložljivosti tovrstnih materialov in še nekaj detajlov o garancijah 2-3 leta , seveda kalibriranosti in certifikatih in nenazadnje cenah pa bom objavil v rubriki Mali Oglasi.

Paco

[AEgir]

Grafen oziroma za atom debel grafit je material prihodnosti danes. Samo $100/g je mal drago za enkrat.

[bostjanpar]

Škoda, ker ni nihče z malo več vedenja o metalurgiji kaj pripisal. Veriga 318LN Walder ketten je grade 60 in je lahko za enako pretržno silo številko tanjša (iz 8mm na 6 mm). Cena je res visoka, a če gledaš na 20 ali 30 let je še kar sprejemljiva.

Zanima pa me, ali pri 318 LN verigi res lahko računamo na tako dolgo življensko dobo. Proizvajalec , sicer verjetno nemško previden, mislim da nudi le 3 leta garancije.

[Bavarko]

Kako pa kaj galvanski tokovi vplivajo na te materjale bodočnosti, glede na to, da je to največji problem pri boljših "rostfrajih".

[DIDImau]

Glede samega material:

Pri materialu ti je pomemben podatek Rp0,2 in Rm. Oba se podajata v MPa-> N/mm^2 (mega Paskalih). Rm je natezna trdnost materiala, to pomeni do katere napetosti marerial maksimalno zdrži. Vemo da je vsak material nekaj elastičen (reverzibilna poškodba), od tam naprej je pa plastičen (ireverzibilna poškodba). Rp0,2 je podatek za katerega je podano da se po prenehanju delovanja sile in sprostitvi napetosti material plastično podaljša za 0,2% dolžine (od tukaj Rp0,2). V realnosti ko preračunavaš kose gledaš še malenkost nižje, vendar se ti pri Rp0,2 material utrdi in zato zdrži rahlo več.
Če pogledamo zakaj se uporablja napetost in ne sila kot je podana pri posametnih velikostih verige. Iz enot je razvidno da je stvar zelo enostavna za izračun: Napetost=Sila/presekom, od tu enote in boljša uporabnost ker lahko podaš za bilokatero silo in bilokateri prerez materialne lastnosti. V večini je govora za natezne napetosti, pri kovinah je slika enaka tudi za tlačne in se zato pogovarjamo samo o nateznih. Beton je dober primer ki tlačne obremenitve zdrži veliko bolje kot natezne.

Če se vrnemo k 316L in 318LN ima Rp0,2 318NL skoraj 2x večji. Kot je že omenjeno ima manjši pitting. Za nas pomorce je to praktično nepomembno (je in ni). Pitting ali jamičenje ima praktično vsako jeklo, pri nerjavečih je to malo bolj poudarjeno ker je to praktično največja površinska napaka materiala. Če malo poguglaš je 318LN primeren za živiljsko in kemijsko industrijo ker imamo manj jamic-> posledično manj umazanije-> lažje očistimo površino-> bolšja kvaliteta hrane, obstojnost kemijskih spojin, majša šansa za neželjene kemijske reakcije. Iz tega vidika je za nas nepomembno in je to bolj marketinška poteza za oglaševanje in prodajo. Zakaj je za nas pomembno jamičenje je pa ker si s slabšo kvaliteto površine manjšamo natezne sposobnosti materiala, to je pa že zavzeto pri podatku Rp0,2 in je v ozadju cela znanost kako to predpišeš.

Glede temperature delovanja da je 316 manj primeren za jadran so pa bučke. Za slabšanje kvalitete mateirala bi se moralo morje segreti na 200°C, pa vemo da je tukaj prej kaka druga omejitev kot pa padanje lastnosti 316L .

Lp

[weta]

sem že malce ven iz strojništva, ampak izpred 30 let smo se učili, da več legirnih elementov ne pomeni nujno boljše lastnosti. Seveda je odvisno kaj iščemo, ampak načeloma z izboljšanjem ene lastnosti, slabšamo drugo lastnost, zato so zadeve kompromisno sestavljene, da imamo kar najboljši material za določeno zadevo. Idealnih materialov pa ni.