Predelava dna na plovilu

[renton]

od izpodrivnega do gliserskega dna

[renton]

Mene zanima če ima kdo kej iskušenj z predelavo dna.Bolj konkretno ideje za izvedbo ker mnenje(prodaj in kupi gliser) sem že dobil pa sem trdoglavo prepričan da bom prišel do konca.
Sicer gre za 5 metrsko barko ki nebo dosegala nekih večjih hitrosti.


Hvala za vaše odgovore.

[afna]

Vem da so nekateri predelovali pasare Dalmatinke in istranke, tako da so vgrajevali spojlerje, samo misli, da to še vedno ni bil gliser. Hitrost pa se je vsekakor povečala, saj dobiš daljšo vodno linijo.
Kakšen čoln pa maš?

lp

[admin]

Ja s takim "spojlerjem" je Dalmatinka ponavadi postala poldeplasmansko ali polizpodrivno plovilo, ki ima zadnji del raven in odsekan, kar pa omogoča tudi glisiranje. Je pa na takem plovilu problem poraba goriva, ki je precej večja kot na gliserskem trupu...

Res bi pa bilo dobro vedeti za kakšen čoln oziroma barko sploh gre. Pred kratkim je bila v hrvaški reviji Nova burza nautike podrobno razložena kompletna obnova in dodatek "spojlerja" na pasari. Članek je bil v več nadaljevanjih...

LP

[anzi]

Mogoče sem malo off topic, pa vendarle.
Kako se na prvi pogled loči polizpodrivno od gliserskega "dna"

Slišal sem, da so polizpodrivne barke bolj stabilne, dosegajo manjše hitrosti, večja poraba,...
Glisersko dno pa bolj "nabija" po valovih, a hitreje izglisira.

[admin]

Mislim, da sploh ni "off topic". V praksi obstaja izpodrivno ali deplasmansko in glisersko dno. Tipični predstavniki izpodrivnih trupov so recimo pasare, pa različni guci, konec koncev tudi praktično vse jadrnice. Trup je oblikovan tako, da v vodi nudi čim manjši odpor. Iz fizike vemo, da ima najmanjši upor v kapljevini ali plinu oblika kaplje... Tako imajo nekatere ladje in večje jahte spredaj bulb, ki simulira prednji del kaplje. Zelo dobro hidrodinamično obkliko ima tudi podmornica. Recimo pri pasarah vemo, da imajo spredaj relativno oster premec, krmni del trupa pa je zaokrožen navzgor, da s ezmanjša upor. Precej podobno je tudi pri jadrnicah. Večina deplasmancev ima po sredini tudi gredelj, ki še dodatno pomaga pri stabilnosti. Taka plovila dosegajo končno hitrost, ki je odvisna od njihove dolžine. Teoretično se jo izračuna po impirični enačbi, ki se glasi
v = 2,43 * sqrt L
kjer pomeni
v = hitrost plovila
L = dolžina vodne linije plovila
V praksi ponavadi dosegajo tudi malo večje hitrosti, vendar pa takrat krma že tone v dolino vala. Idealno je, ko sta premec in krma vsak na svojem valu...

Glisersko dno je precej drugačno in je praktično nepomembno kakšen je njegov hidrodinamični upor. Ko tako plovilo "izglisira", dejansko drsi po vodni površini, med vodo in trupom pa se ustvarja pena in zračni mehurčki, ki še zmanjšujejo trenje. Končna hitrost takih plovil je neodvisna od dolžine.
Pri taki vožnji se zaradi zmanjšanega trenja tudi občutno zmanjša poraba goriva. Pri tem je mišljeno porabo na prevoženo miljo in ne na uro!

Poldeplasmanski trupi so dejansko kombinacija obojega. Prednji del je bolj podoben izpodrivnim, zadnji pa je modificiran. Ko pluješ z manjšo hitrostjo je zadnji del trupa polkrožen in nudi zelo majhen hidrodinamični upor, spodaj pa je stopnica, ki stopi v funkcijo šele pri izglisiranju. Takrat ima taka barka precej podobno obliko gliserju. Zelo lepo se to vidi na trupu npr. Grašo 20, Pičuljan Rab 720 in 830, tudi na Calafuriah.

Kar si slišal je vse zelo res. Res je tudi da je poraba poldeplasmancev precej večja od gliserjev. To pa zato, ker dno ni popolnoma namenjeno glisiranju. Moti ga recimo izpostavljen gredelj, pa konec koncev tudi način pogona preko gredi, ki povzročajo dodaten upor...

LP

[anzi]

admin,

hvala za obširno razlago. Sedaj mi je vse skupaj veliko bolj jasno. Sem namreč pred nakupom čolna in Elan 545 ima polizpodrivno dno, ostali ki me interesirajo, pa glisersko.

LP

[renton]

Najprej hvala za odgovore.
Mam pa istranko 5m dolžine.

[simon]

Ojla,
14. nadaljevanje o predelavi in urejanju Istranke je tudi v zadnji številki Burze nautike. Poglej si stare revije in boš videl kaj so frajerji spravili skupaj... Zanimivo, da se nekdo loti tega tako zagnano... Očitno pa se da!

lp

[admiral]

V čem pa je prednost polizpodrivnih čolnov?

[bimbus]

na spletni straneh revije navtika kapital je razlaga med gliserji, polizpodrivnimi barkami ter izpodrivnimi barkami. zraven je se razlaga o pogonih in njihovih lastnosti. vse to dobis na linku: http://www.revijakapital.com/navtika/cl ... clanka=910

[iztok321]

Jaz sem predelal 9 glisersko barko z peto v nekakšnega poldeplasmanca z linisko akso pa dizel motorjem.Potem pa se prijatelju princesko 32 feet pa nam je ful ratal mal znanja pa ful sreče je pa to kar poseg.zrezat moraš podn pa vse na novo.Jaz plujem z 9 metrko barko težko 3.5 tone pa 82 ps na 3200 obratov 10 vozlov.Princes 32 pa z novim 230PS pa težo 6200kg 20 vozlov ful gas.Pa ta barka je letos preplula pol jadrana pa vsi srečni je se da sam moraš imeti ljudi z pametnimi nasveti pa velik volje.

[Slootack]

no, bom pa jaz offtopic. k smo že pri bulbih..

V norveškem Ulstein Verft AS so preštudirali tole:
http://www.youtube.com/watch?v=BlZhEBrh ... re=related
na ladjah Bourbon so zgradili inovativni x-bow dezajn, ki daje večjo stabilnost, hitrost in porabo.

razlika je odčitna
http://www.youtube.com/watch?v=5tpPSQYA ... re=related
Burbon Orca z x-kljunom pluje s hitrostjo 13 vozlov. klasična Skandi Caledonia le z 8 vozli (z bulbom). Pitching (premikanje kljuna in krme gor/dol) se je tudi zmanjšal.