Vse skupaj se je začelo, 14 dni preden sem prodal svoj prvi gliserček, ravno po obnovi, pa mi je bil že premajhen, zato sem se odločil in kupil staro zanemarjeno ampak zdravo leseno barko tipa Leut zgrajeno davnega leta 1908 nekje na Lošinju.
Tega leta je bil zgrajen samo trup, zato so od takrat tudi dokumenti, nadgradnja in plastifikacija trupa pa sta bila narejena nekje okrog 70-tih.
No pa poglejmo moje začetke misije nemogoče, katera je trajala reci in piši od 15 Januarja 2006 pa tja do konca maja vsak vikend z izjemo 2 katere sem moral biti prisilno doma.
Se pravi vsako soboto ob 2 nič nič od doma, da sem bil ob 6 nič nič na Pagu v Šimuni in potem sobota in nedelja veselica.
Vse stvari sem naredil v 99 % sam, le malenkost mi je priskočil na pomoč prijatelj pri brušenju lesa.
Evo takšno barko sem kupil in prevzel v Jernejevem kanalu v Seči in potem z njo, kar za dopust odplul v 2 dnevih do Šimunija.
No takoj po tem sem jo nekako za silo uredil, da se je dalo na njej preživeti celo poletje potem pa sem celo jesen načrtoval in kupoval stvari, da sem končno lahko začel.
Najprej sem se lotil fugiranja fug na palubi, ker je spuščala voda, da se mi dobro posušijo do brušenja in odstranitev stare barve iz vseh površin in izravnanje plastificirane strehe.
Ker sem delal samo za vikende in bil odvisen od vremena in temperatur sem moral delati v etapah vsakič po malo.
Sproti sem se spomnil še kakšen detajl, ker se mi ni dalo vsega brusit in takole zaključil.
Stropa sem se lotil tako, da sem na obstoječa prečna rebra pritrdil lesene plošče, napeljal kable za lučke in vse skupaj prekril z peno in skajem.
Takrat ko je bilo deževno vreme ali pa premočna burja, da bi delal zunaj sem se spravil na malenkosti v notranjosti kot so armatura, vrata inštalacije itd itd.
No še malo zunanjosti, brušenje teaka in celotne palube.
Vse sem barval samo z impregnacijskimi barvami brez lakov, teak pa sem namazal z oljem. Najprej Starbrittovim potem pa sem ugotovil, da je hemplov še najboljši, saj mi je dodobra nahranil star les.
Montaža Kovisovega vinča in 50 m verige
Montaža ograjic
No in ker so okna zelo kazila izgled barke, sem se odločil, da jih malo predelam, odrežem in na novo zatesnim in rezultat je bil takšen.
Na vrsto je prišla notranjost, in ker je bilo vse v lesu, se mi ni dopadlo, zato sem se odločil da prostor malo poživim in otoplim, da bo prijetno za bivanje.
In ker so blazine nekakšne rožaste barve, jasno ne pašejo v ta ambient zato sem dal vse narediti na novo in ...
In še nekaj za boljšo polovico, ki ima isto mesto na barki.
Brez kuhinje in WC-ja jasno ne gre.
No ja, jaz od kuhinje rabim samo hladilnik.
Vmes se je že precej otoplilo, zato je včasih sedel kakšen relaksacijski počitek
In končno po parih mesecih dela na vodi, je prišel čas da mojo kračo dvignemo še malo na suho.
Menjava vrvice v ležaju, brušenje barvanje AF itd itd.
Trup sem hotel ves prekitati in popolnoma izravnati ampak sem vedel, da mi to ne bo uspelo, zato sem pustil tako, da se je videlo prvotno linijo desk pod plastiko, čeprav niso bile ravno simetrične, ampak kaj češ, emšo je naredil svoje.
In končno na poti v vodo
Potem sem dodatno montiral še platformo širine 2,5 in dolžine 1,5 m in še ogromno drugih malenkosti
In končno plovba !!!
Evo teh slik imam preveč da bi vse pripopal gor, z vami podelim samo delček tistega kar sem jaz preživljal pol leta.
Gor me je držala samo volja po tem da ustvarim nekaj kar mi bo v zadovoljstvo in veselje in ni mi žal niti minute ki sem jo vložil v to barko. Je res, da nam je služila potem še 3 sezone, ampak počasi postaneš suženj lesene barke.
Moja je bila že kar malo ljubosumna saj sem barko božal bolj kot njo.
Odločil sem se, da je to moja zadnja lesena barkača, naslednji izziv sem našel v plastiki.
Naj pa povem še kratko štorijo o srcu barke, motorju MWM
4 cilindre
4280 ccm
Max obrati 1000/min
Delovni obrati 750-800/min
Poraba 5-6 l/h
Hitrost max 7,2 knots
Motor so pa baje vzeli ven iz podmornice JNA kjer je služil kot agregat.
Skratka coln ima dušo in upam, da bo plul še mnogo let.
Lp Mitja
).
