Indoo,
tale tvoja zgodba o dveh profesionalnih potapljačih me je kar "zmrazila", zdaj razumem in vidim, da je lahko vsaka napaka usodna. Mislim, da je res bolje poklicati profesionalce ali pa odrezati vrv sidra. Posredovali ste toliko resničnih primerov, da je bolje preusmeriti energijo in loviti ribe v morju ali pa tiste na dveh nogah na suhem. Res si me prepričal !
Lp in mirno morje
Koristni nasvet
Moderatorji: moderator2, moderator
.
Fizika je na manjših globinah velik problem.
Kemija pride v poštev malo globje in v daljšem časovnem obdobju. Ura in več pod vodo na globini preko 12 m.
Enostavno si predstavljajte, da imamo na površini stalen pritisk okoli 1000 milibarov.
OK, toda ko se spustimo 10 metrov nam ta tlak naraste za 100 %.
Razumete kaj to pomeni?
Največja obremenitev organizma je v prvih desetih metrih.
Pri potopu na dah je to skoraj nepomembno-razen obveznega izenačevanja pritiska-, ker porabljamo samo zrak, ki smo ga vdihnili na površini. Tukaj je še nevarnost Hiperventilacije.
Ko pa vdihnemo zrak iz jeklenke na 10tih metrih,( ne bombe, ker to ni), in gremo proti površini se zaradi spremembe pritiska zrak v pljučih volumensko veča do 100% na površini, če ne izdihujemo.
To pomeni 1l na 10tih m, in 2l na površini.
Balon napolnjen z zrakom je na destih metrih pol manjši, ali obrnjeno, iz globine je še enkrat večji na površini.
Enostavno se zračni mehurčki v pljučih razpočijo kot prenapolnjen balon.
Zavedajte se da človek v nekaj kratkih minutah pod vodo umre. Možnosti sta samo A=življenje, ali B= smrt. To je dejstvo! Tukaj ni zloma kosti, amputacije delov telesa in podobno.
Za nekaj cekinov kolikor stane novo sidro se ne splača umret.
Upam, da sem napisal razumno, da boste razumeli nevarnost, ki pa ni edina.
Tudi vrv je za marsikoga velik problem in podobno, da ne omenjam starih mrež.................
Imam kategorijo potapljač **.
Pa LP
Fizika je na manjših globinah velik problem.
Kemija pride v poštev malo globje in v daljšem časovnem obdobju. Ura in več pod vodo na globini preko 12 m.
Enostavno si predstavljajte, da imamo na površini stalen pritisk okoli 1000 milibarov.
OK, toda ko se spustimo 10 metrov nam ta tlak naraste za 100 %.
Razumete kaj to pomeni?
Največja obremenitev organizma je v prvih desetih metrih.
Pri potopu na dah je to skoraj nepomembno-razen obveznega izenačevanja pritiska-, ker porabljamo samo zrak, ki smo ga vdihnili na površini. Tukaj je še nevarnost Hiperventilacije.
Ko pa vdihnemo zrak iz jeklenke na 10tih metrih,( ne bombe, ker to ni), in gremo proti površini se zaradi spremembe pritiska zrak v pljučih volumensko veča do 100% na površini, če ne izdihujemo.
To pomeni 1l na 10tih m, in 2l na površini.
Balon napolnjen z zrakom je na destih metrih pol manjši, ali obrnjeno, iz globine je še enkrat večji na površini.
Enostavno se zračni mehurčki v pljučih razpočijo kot prenapolnjen balon.
Zavedajte se da človek v nekaj kratkih minutah pod vodo umre. Možnosti sta samo A=življenje, ali B= smrt. To je dejstvo! Tukaj ni zloma kosti, amputacije delov telesa in podobno.
Za nekaj cekinov kolikor stane novo sidro se ne splača umret.
Upam, da sem napisal razumno, da boste razumeli nevarnost, ki pa ni edina.
Tudi vrv je za marsikoga velik problem in podobno, da ne omenjam starih mrež.................
Imam kategorijo potapljač **.
Pa LP
pajer 1
Kdor misli, da ne zna molit, naj gre na morje!
Kdor misli, da ne zna molit, naj gre na morje!
-
dalvey
Pajer1, potapljač ** pozdravljen !
Da si si vzel toliko časa za obrazložitev nevarnosti, ki prežijo na potaplače brez znanja in še povrh nekaj čarajo pod vodo, je res izjemno pohvalno in dobronamerno ter skoraj nepričakovano. Zaslužiš najmanj 5 *****, seveda tudi kot morjeplovec, ki je pripravljen prej pomagati oziroma osvestiti zanesenjake, ki mislijo da sami zmorejo vse.
Torej poudarjam, da mi bo tvoj konstruktivni odgovor na to temo vedno pred očmi, ko se mi bo kaj motalo po glavi.
Tudi Admin pravi; " NE GA SRAT POD VODO ! ", kar je res lepo po domače.
Dobro praviš, za nekaj cekinov kolikor stane novo sidro se ne splača umret. Tvoj prispevek je tudi grafično tako z dušo izdelan in toliko strokovnih definicij, da si ga mora človek, ki zabit kot "ultrapas" zapomniti za vedno.
Sedaj pa resno, hvala za odgovor in mirno morje!
Lp,
dalvey
Da si si vzel toliko časa za obrazložitev nevarnosti, ki prežijo na potaplače brez znanja in še povrh nekaj čarajo pod vodo, je res izjemno pohvalno in dobronamerno ter skoraj nepričakovano. Zaslužiš najmanj 5 *****, seveda tudi kot morjeplovec, ki je pripravljen prej pomagati oziroma osvestiti zanesenjake, ki mislijo da sami zmorejo vse.
Torej poudarjam, da mi bo tvoj konstruktivni odgovor na to temo vedno pred očmi, ko se mi bo kaj motalo po glavi.
Tudi Admin pravi; " NE GA SRAT POD VODO ! ", kar je res lepo po domače.
Dobro praviš, za nekaj cekinov kolikor stane novo sidro se ne splača umret. Tvoj prispevek je tudi grafično tako z dušo izdelan in toliko strokovnih definicij, da si ga mora človek, ki zabit kot "ultrapas" zapomniti za vedno.
Sedaj pa resno, hvala za odgovor in mirno morje!
Lp,
dalvey
Pozdravljeni!
Tudi jaz se pridružujem mnenju Pajer1, v kolikor nimate izpita za potapljanje z jeklenkami se ne potapljajte!
Poleg težave ki vam jo je opisal Pajer1 se vam lahko zgodi tudi naslednje: v primeru večjega napora postane potreba po zraku večja, pride do zadihanosti, želeli bi dihati vedno hitreje ampak ne gre...
Zrak potuje iz jeklenke do ustinka po tankih ceveh in pri tem nastane ob stenah ceveh upor (turbolenca), večja kot je hitrost pretoka večji je upor, dokler ni upor tako velik da ni več zraka. Kaj sedaj? Edina rešitev je umiritev, zadržati dih par sekund in narediti počasen vdih in tako željeni zrak se bo zopet čudežno pojavil. Upam da sem bil dovolj jasen.
To vam pišem iz lastnih izkušenj.
Tudi jaz imam kategorijo potapljač**.
Poleg tega imam opravljen tudi tečaj za prosto potapljanje, katerega priporočam kolegom morjeplovcem. Tudi pri potapljanju na dah prežijo na nas določene nevarnosti.
Ne želim delati nikakršne reklame za tečaj ampak samo povedati, kako se lahko čimbolj varno potapljamo in istočasno povečamo svoje zmogljivosti (čas, globina,...).
Lep pozdrav vsem!
Mitja
Tudi jaz se pridružujem mnenju Pajer1, v kolikor nimate izpita za potapljanje z jeklenkami se ne potapljajte!
Poleg težave ki vam jo je opisal Pajer1 se vam lahko zgodi tudi naslednje: v primeru večjega napora postane potreba po zraku večja, pride do zadihanosti, želeli bi dihati vedno hitreje ampak ne gre...
Zrak potuje iz jeklenke do ustinka po tankih ceveh in pri tem nastane ob stenah ceveh upor (turbolenca), večja kot je hitrost pretoka večji je upor, dokler ni upor tako velik da ni več zraka. Kaj sedaj? Edina rešitev je umiritev, zadržati dih par sekund in narediti počasen vdih in tako željeni zrak se bo zopet čudežno pojavil. Upam da sem bil dovolj jasen.
To vam pišem iz lastnih izkušenj.
Tudi jaz imam kategorijo potapljač**.
Poleg tega imam opravljen tudi tečaj za prosto potapljanje, katerega priporočam kolegom morjeplovcem. Tudi pri potapljanju na dah prežijo na nas določene nevarnosti.
Ne želim delati nikakršne reklame za tečaj ampak samo povedati, kako se lahko čimbolj varno potapljamo in istočasno povečamo svoje zmogljivosti (čas, globina,...).
Lep pozdrav vsem!
Mitja
-
dalvey
-
dalvey
še jaz svoje mnenje 
Potapljači se potapljajo(mo) predvsem zaradi lepot, ki jih najdejo pod vodo. Tisti, ki to počnejo zaradi dela, ki ga morajo opraviti spodaj, so iz neke druge zgodbe in zanje veljajo še posebna pravila. Potapljanje za šport ob podvodni steni polni podvodnega življenja in npr. s fotoaparatom v roki, je užitek. Na sidrišču pa ni užitek in je povrh še mnogo bolj nevarno. Ne glede na simpatije, ki jih delim s tistimi, ki so spodaj, sem se letos močno razjezil na enega, ki je nekaj šnofal po tleh sidrišča med bojami za priveze, medtem, ko se je nad njim odvijal precej živahen promet. Da bi vsaj počakal, da se mi zgornji zbašemo stran ali pa da bi se vsaj s kom dogovoril, da bi mu od zgoraj varoval glavo. Ne bi hotel biti na njegovem mestu, tudi če bi se mi zataknilo zlato sidro.
LP Francelj
Potapljači se potapljajo(mo) predvsem zaradi lepot, ki jih najdejo pod vodo. Tisti, ki to počnejo zaradi dela, ki ga morajo opraviti spodaj, so iz neke druge zgodbe in zanje veljajo še posebna pravila. Potapljanje za šport ob podvodni steni polni podvodnega življenja in npr. s fotoaparatom v roki, je užitek. Na sidrišču pa ni užitek in je povrh še mnogo bolj nevarno. Ne glede na simpatije, ki jih delim s tistimi, ki so spodaj, sem se letos močno razjezil na enega, ki je nekaj šnofal po tleh sidrišča med bojami za priveze, medtem, ko se je nad njim odvijal precej živahen promet. Da bi vsaj počakal, da se mi zgornji zbašemo stran ali pa da bi se vsaj s kom dogovoril, da bi mu od zgoraj varoval glavo. Ne bi hotel biti na njegovem mestu, tudi če bi se mi zataknilo zlato sidro.
LP Francelj
Sedaj pa samo eno vprašanje za inštruktorje 
Sam se sicer potapljam na dah do globine nekje osmih metrov 
,delam dekompresijo čim začutim pritisk v ušesih (od dva do tri metre globine),vendar me vsako leto zaboli v ušesih 
in imam potem zmanjšan sluh še kakšne dva meseca .ZAKAJ 
L.P.
Sam se sicer potapljam na dah do globine nekje osmih metrov ,delam dekompresijo čim začutim pritisk v ušesih (od dva do tri metre globine),vendar me vsako leto zaboli v ušesih in imam potem zmanjšan sluh še kakšne dva meseca .ZAKAJ
L.P.
Ure dnevi leta tečejo....
Dekompresija ni isto kot izenačevanje tlaka. Dekompresijo delajo potapljači, ki so bili daljši čas na večji globi, kako globoko in koliko časa se izračuna iz posebnih grafov oziroma tablic.
Med potopom na dah (apnea) pa tlak samo izenačujemo. Če praviš, da se potapljaš do globine 8 m, izenačuješ pa samo na 2 do 3 metre, potem bo tukaj problem za tvojo bolečino v ušesih.
Izenačevanje mora biti kar pogosto, prvič zagotovo nekje pri 2 metrih, drugič pri 4, potem mogoče pri 7. Je pa vse odvisno od človeka. Ko se malo bolj zverziraš izenačuješ sproti, brez nekih priprav in "telovadbe". Izenačevati moraš že pred tem, ko začutiš rahlo bolečino v ušesih. Do tega sploh ne sme priti in potem bo vse OK.
No druga stvar, ki mi pride na pamet za tvojo težavo pa je lahko vnetje ali prehlad ušesa. V vodi si kar precej dolgo, na globinah večjih od 5 metrov je voda precej mrzla, kar lahko občutljivemu ušesu precej škodi. Nekateri uporabljajo za ta namen čepe, ki preprečijo podhlajanje notranjega dela ušesa, ki lahko privede do problemov.
No kakšna bolj strokovno razlago pa boš dobil od naših izkušenih mačkov.
LP
Med potopom na dah (apnea) pa tlak samo izenačujemo. Če praviš, da se potapljaš do globine 8 m, izenačuješ pa samo na 2 do 3 metre, potem bo tukaj problem za tvojo bolečino v ušesih.
Izenačevanje mora biti kar pogosto, prvič zagotovo nekje pri 2 metrih, drugič pri 4, potem mogoče pri 7. Je pa vse odvisno od človeka. Ko se malo bolj zverziraš izenačuješ sproti, brez nekih priprav in "telovadbe". Izenačevati moraš že pred tem, ko začutiš rahlo bolečino v ušesih. Do tega sploh ne sme priti in potem bo vse OK.
No druga stvar, ki mi pride na pamet za tvojo težavo pa je lahko vnetje ali prehlad ušesa. V vodi si kar precej dolgo, na globinah večjih od 5 metrov je voda precej mrzla, kar lahko občutljivemu ušesu precej škodi. Nekateri uporabljajo za ta namen čepe, ki preprečijo podhlajanje notranjega dela ušesa, ki lahko privede do problemov.
No kakšna bolj strokovno razlago pa boš dobil od naših izkušenih mačkov.
LP
,edino to ,da nisem slišal okolice 
.Prav imaš izenačujemo tlak in nedelamo dekompresije.Bolid,
boli zaradi "mikro travm" v srednjem ušesu, ker so tlačne razlike med zunanjostjo in v tvojem srednjem ušesu vsaj občasno prevelike. Ali bolj enostavno: prepozno izenačuješ pritisk, zato se bobnič z vsem kar je pripeto nanj preveč nateguje in s tem rani. Če imaš smolo, pa se na to nacepi še infekt. Pot infektu si z ranjenim mestom odprl.
Izenačevanje pritiska pri dobro uvežbanih in ne prehlajenih potapljačih poteka praktično neprekinjeno. Marsikdo se nauči z manevrom podobnim požiranju držati evstahijevo cev (povezavo med usti in ušesom) skoraj ves čas povečevanja globine odprto. Izenačevati se moraš naučiti takoj, ko potisneš glavo v vodo. V prvih metrih globine so relativne spremembe tlaka največje. Med 30 in 40 m globine skoraj ne boš izenačeval, med 1 in 3 pa boš, če si ne želiš slušnega aparata že čez nekaj let.
Potapljanje s čepi v ušesih je za sluh bolj nevarno kot brez njih. Zaprejo sluhovod in s tem zmanjšajo tlak v sluhovodu. Ko nato izenačiš, se bobnič izboči navzven. Poškodbe bobniča navzven so hujše od tistih navznoter, ki bi jih dobil, če bi se potapljal brez čepkov in bi pozabil izenačiti.
LP Francelj
boli zaradi "mikro travm" v srednjem ušesu, ker so tlačne razlike med zunanjostjo in v tvojem srednjem ušesu vsaj občasno prevelike. Ali bolj enostavno: prepozno izenačuješ pritisk, zato se bobnič z vsem kar je pripeto nanj preveč nateguje in s tem rani. Če imaš smolo, pa se na to nacepi še infekt. Pot infektu si z ranjenim mestom odprl.
Izenačevanje pritiska pri dobro uvežbanih in ne prehlajenih potapljačih poteka praktično neprekinjeno. Marsikdo se nauči z manevrom podobnim požiranju držati evstahijevo cev (povezavo med usti in ušesom) skoraj ves čas povečevanja globine odprto. Izenačevati se moraš naučiti takoj, ko potisneš glavo v vodo. V prvih metrih globine so relativne spremembe tlaka največje. Med 30 in 40 m globine skoraj ne boš izenačeval, med 1 in 3 pa boš, če si ne želiš slušnega aparata že čez nekaj let.
Potapljanje s čepi v ušesih je za sluh bolj nevarno kot brez njih. Zaprejo sluhovod in s tem zmanjšajo tlak v sluhovodu. Ko nato izenačiš, se bobnič izboči navzven. Poškodbe bobniča navzven so hujše od tistih navznoter, ki bi jih dobil, če bi se potapljal brez čepkov in bi pozabil izenačiti.
LP Francelj
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 2 gosta