Medicina na morju; prva pomoč itn. za zdravje na morju

[Marjan Tomki]

Prva pomoč in zdravje

Nasveti pod naslovom Zdravnik na barki s foruma Morsko prase

Zajemajo od skladnosti osebnostnih lastnosti članov posadke, obremenitev z neobičajnim fizičnim naporom, o učinkih (in ravnanjih) pri visokih in nizkih temperaturah, o prehrani, o zastrupitvah z jadranskimi in tropskimi ribami in tako naprej. Avtor je zdravnik in videti je, da je to del medicinskega dela jadralske šole.

Žal na povezavi na Morsko prase na tej povezavi ni več teh prispevkov.

Povzetek nevarnih stanj, ki zahtevajo nujno ukrepanje

Od nas so - FŠ jeseni 2015 zahtevali, da prepoznamo in znamo približno ukrepati v petih (ni bilo ne na opitmalnen način predstavljeno niti približno kompletno):

Prenehanje utripa srca in dihanja (oživljanje, zdravnik)
Velika krvavitev ali krvavitev, ki noče prenehati (zaustavitev čim hitreje, zdravnik)
Nezavest (položaj proti zadušitvi, zdravnik)
Šok (po možnosti odprava vzroka, zdravnik)
Zastrupitev - bruhanje, kačji ali pik insekta, zlasti če je tudi preobčutljivost - itn. (zdravnik)
Tole bom dopolnil po zapiskih, zdajle je po spominu.

Zdravnik je pomenilo klic na številko za nujno pomoč. Manjkalo je, kaj storiti, da prizadeti ostane živ do prihoda tistih, zlasti, kadar ti ne morejo hitro priti (slabo vreme v gorah ali na morju itn.) - recimo preprečevanje podhladitve, preprečevanje izgube tekočine opečenaga (ki ne krvavi), preprečevanje bolečine (lahko se umre zaradi šoka zaradi bolečine) itn.

Osnove te problematike širše
https://en.wikipedia.org/wiki/Outline_o ... mergencies
https://www.nlm.nih.gov/medlineplus/enc ... 001927.htm

Odličen 'internetni zdravnik' - Healthline - angleščina

• Če veš (angleško) ime bolezni ali težave , najde takoj (in jaz praviloma najdem po tem).
• Sicer iskalnik lahko išče tudi po simptomih (spet je treba vedeti, kako bodo simptomu angleško rekli),
• po ukrepih,
• kateri tip zdravnika rabiš (in ti ga v USA najde, v Lj pa ne),
• ali pa po zdravilih.
  
  Za vsak problem je praviloma
• Pregledni oris problema
• Vzroki
• Nujna pomoč (če je potrebna)
• Terapija (postopki zdravljenja)
• Možni zapleti
• Preprečevanje
  in še kaj

Nekaj o nevarnosti nepravilnega potapljanja in posledicah

Samo Jeranko o varnem potapljanju na dah - pri DPR Tjulni - povabil nas je MareC
Nekaj primerov z Jadrana - kr3mn1

Smrtno nevarno 'zdravstveno' stanje 'šok'

Kaj je to in zakaj je smrtno nevaren; nekaj reči, ki ga povzročijo; kako ga preprečujemo in kaj lahko ukrenemo oziroma moramo ukreniti, če do njega pride

Komplet za prvo pomoč

Kaj ima kdo v njem, kje kaj dobi, kaj kdo ve, če to ureja kak predpis...

Utapljanje ni videti kot utapljanje

Utopitev ob belem dnevu v Ljubljanici, po vsem sodeč ne da bi se kdo tega zavedel
Kako se utapljanje prepozna
Zgodba - angleško; popravljena povezava (Izvod je tudi na strežniku gCaptain.com); avtorjeva stran, kjer je blog, ki med drugim dalje obravnava tudi to temo.
Slovenski povzetek (predvsem prevod znakov, iz katerih vidimo, da se nekdo utaplja) nižje v tej temi

Zastrupitev z vdihanim ogljikovim monoksidom

V moji okolici se skoraj nihče dovolj ne zaveda nevarnosti plina, ki ga mnogi imenujejo 'tihi ubijalec'. Pa tihi ubijalec ni ta (ali katerikoli drugi strupen) plin, tihi ubijalci so neukost, slabo zasnovano seznanjanje ljudi s tem (predvsem nezanimiv pouk o tem v šoli) ter podcenjevanje nevarnosti, pubertetniško postavljanje (ne glede na leta in spol) in v tej smeri dalje.

adminova izkušnja z motorjem delujočim v prostem teku v garaži
Jaz sem imel podobno pri enem plinskem bojlerju, kjer ni bil OK odvod dimnih plinov, vendar sem ali imel opravka z manjšo koncentracijo ali znake prepoznal prej in jo tako odnesel brez bruhanja.

Podhladitev

Preprečevanje, prepoznavanje in prva pomoč.

Morska bolezen

Preprečevanje itn. Če to v težkem morju onesposobi vso posadko, postane presneto nevarno, ne le neugodno.

Še nekaj povezav:
Confort Factor - www.boatdesign.net

Razlike med plovili in dejavniki, ki vplivajo na način gibanja, ki povzroča morsko bolezen, ter tudi povezave na to, kaj se sploh ve o dogajanju pri 'marski bolezni'.
Dealing With Seasickness - online book - zahteva registracijo.

Nočni vid

Povezave na info o tem, kako deluje, kje so mu šibke točke in kaj lahko naredimo, da bomo kolikor mogoče dobro videli v mraku in temi.

In doslej je bila moja predstava o tem vsaj nepopolna, če že ne zmotna.

Mislim pa, da bi bilo o posameznih od teh najbolje tu napraviti malo razprave, da izmenjamo še svoje izkušnje in mnenja. O priliki...

Rak

Zna kdo iti na morje (in plovbo) tudi s tem zdravstvenim zapletom. Zlasti če je kdo komu drugemu skiper in naleti, da je kdo v posadki s tem, ne škoduje vedeti o tej bolezni malo več. Članek na povezavi strokovno drži, istočasno pa razumljiv praktično komurkoli.

-

Tole mesto predlagam, da tu lahko objavimo - in najdemo - prispevke s področja prve pomoči, zdravja in zdravljenja med plovbo in podobnega.

V tem prvem prispevku teme kazalo (povezave zunaj, in če se nabere dovolj tudi znotraj teme).

[Marjan Tomki]

Prva pomoč

Smrtno nevarno 'zdravstveno' stanje 'šok'

Na ISAF tečaju varnosti na morju je pri pogovoru o prvi pomoči udeleženec zdravnik tako dobro in izjemno jedrnato opisal šok, da je meni v hipu postalo jasno, kako nepopolno predstavo sem imel dotlej - pa čeprav sem vedel za kup ukrepov za različne okoliščine. Po njegovem opisu so mi skoraj v hipu za vsak položaj postali jasni vzroki, zakaj so potrebni tisti in taki ukrepi.


Ne uspem se točno spomniti, kako je to povedal, in zato gotovo ne bom uspel tega napisati jedrnato.

Opis raznih vrst šoka sem našel na http://www.ezdravstvo.si/ , ko sem nekako prišel na dokument z naslovom 'prehrana dojenčka s posebnimi potrebami', tega pa sem našel potem, ko sem v iskalno polje desno spodaj vtipkal besedo 'šok'. Med dojenčki s posebnimi potrebami so tudi alergični, in huda alergija (in seveda še kaj) lahko vodi v šok...

Svoje razumevanje sem nekako strnil v naslednje - in lepo prosim vzemite z veliko rezervo, dokler tega ne pogleda še kdo, ki je zdravnik!

Ozadje
Krvni (in limfni) obtok vsakemu organu in tkivu v telesu zagotavljata pogoje za življenje. Poenostavljeno gledano v splošnem prinašata hrano in kisik, odnašata strupene presnovne ostanke.

Če pride do motnje te izmenjave, v nekaterih organih in tkivih skoraj takoj (nekaj minut), v dugih čez malo dalj časa začenjajo odpovedovati in odmirati, kmalu za tem pa lahko tudi razpadati v strupene snovi celice, tkiva in organi. Če pride do razpadanja, so razpadni produkti često strupeni (toksični), zato recimo je včasih potrebno pomrznjen del telesa odstraniti. (Če se kdo spomni, je recimo 1980 domnevno Tito umrl, ker ni dovolil, da bi mu pravočasno amputirali nogo, v kateri je crknil krvni obtok in je v njej tkivo odmiralo - s tem povezani so izrazi nekroza, gangrena...).

Lokalno prekinitev krvnega obtoka v posameznem delu telesa ali organu imenujejo infarkt, kap ali podobno, in če se v tistih nekaj - morda deset - minutah ne uspe obnoviti obtok in izmenjava snovi v prizadetem območju, prizadeto tkivo odmre. Poenostavljeno vzeto za tem pridejo celice požiralke in prizadeto tkivo pomljackajo v sestavne dele - in v tistem obdobju je namesto prizadetega dela srčne mišice tam le malo kožic, dokler jih ne nadomesti vezivo. Zato je v tistem času po srčnem infarktu lahko smrtno nevarno kihniti ali se napeti zaradi iztrebljanja.


Če sem razumel prav, je šok splošna odpoved krvnega obtoka v celem telesu - s pojavi v celem telesu, specifičnimi za različne organi in tkiva, a v bistvu precej podobnimi kot sem za en organ opisal pri infarktu.

Za razumevanje, kako to crkne utegne biti dobra mehanična predstava s podobnostjo obtoku olja v motorju. Oljni tok crkne, če

- crkne oljna črpalka
- analogno, obstane srce
- v obeh primerih obtok preneha
- prva pomoč pri tem je znana kot 'oživljanje' in je znan del standardne prve pomoči, zato tu brez podrobnosti

- zmanjka preveč olja
- oljna črpalka zajema zrak namesto olja, in olje ne doseže točk mazanja, ki ostanjejo suhe, se pregrejejo in zaribajo

- izguba toliko krvi, da srce in žile niso več polne, zato se krvni obtok prekine (v podrobnostih iz kupa razlogov in s kupom komplikacij, kar bi pri preveč podrobnostih ratalo duhamorno, pri preveč poenostavljanju pa narobe)
- predstavljajte si, da recimo črpalka v 'šterni' potegne zrak - in dokler ne zalijete tesnil, črpate na prazno, in tako čarate, dokler ne uspete vode potegniti do črpalke, potem pa ni več problema. Ista zadeva je pri zagonu hidropaka, če ste bili dalj časa odsotni ali ste vodo zaradi zime izpustili, ko zalivate črpalko, ki povleče zrak in privzdigne vodo iz vodnjaka in studenca, ampak če v črpalki zmanjka vode prej, preden po cevi potegne vodo, lahko to kar nekaj časa ponavljate...


- če bi kdo oljnemu krogu zamenjal cevi od črpalke do mazalnih mest (in nazaj) s cevmi iz žvečinega gumija ali enakega materiala, kot otroški baloni (ali kondomi). Črpalka bi potisnila olje v cev, ta bi se raztegnila in do mazalnega mesta ne bi prišlo nič, in mimo tega nazaj v karter tudi nič, zato bi oljna črpalka zajela zrak in oljnega obtoka ne bi bilo več - kar je dobra analogija šoku. In nevarnost zaribanja mašine tudi analogna nevarnosti konca pri živem organizmu.

- sistemski vzrok, ki povzroči ohlapnost ožilja v celoti ali njegovega večjega dela, na krvni obtok učinkuje zelo podobno, kot sem opisal zgoraj pri oljnem krogu z cevmi iz žvečilnega gumija.


Nekateri vzroki za šok in prva pomoč

Ne vem, kaj piše v pravilih, ampak oseba v šoku mora v splošnem čimprej v roke (kompetentnega) zdravnika, naša naloga je, da ga obvestimo in da oseba preživi do tedaj

- večja izguba krvi
- mehanizem, kot opisan zgoraj
- če le mogoče, ekpno delo - istočanso, ko nekdo ustavlja krvavitev nekdo drugi obvesti profesionalce o kraju, stanju, ukrepanju
- zaustavitev krvavitve
- skrb, da kritični sistemi ne ostanejo brez krvnega obtoka (poenostavljeno, položiti tako, da so glava in trup spodaj, udje privzdignjeni - avtotransfuzija)
- preprečevanje bolečine (imobilizacija poškodb - glej spodaj)
- preprečevanje podhladitve - presnova osebe v šoku ni na isti ravni kot sicer in jo presnova veliko manj ogreva


- huda alergija, nekatere vrste zastrupitev, toksini nekaterih vrst povzročiteljev bolezni, huda bolečina
- ožilje postane ohlapno podobno kot pri zgodbi z raztegljivimi cevmi zgoraj
- odprava vzroka, na primer
--- odstranitev alergena, protialergijska zdravila (zdravila lahko na razpolago pri osebi, ki ve za svojo alergijo)
--- protistrup za strup, zdravila, ki ubijejo povzročitelja bolezni (antibiotiki ipd.) - praviloma navodila zdravnika;
--- odstranitev v toksične snovi razpadajočih odmrlih delov (amputacija) - praviloma vse to počne zdravnik (ali v ekstremnih okoliščinah po njegovem navodilu)
--- odstranitev vzroka bolečin, še bolje preprečitev vzroka bolečin - imobilizacija mest zlomov in drugih poškodb - huda bolečina sama lahko povzroči zgoraj omenjeno razširitev žil, zaradi katere nastopi splošna motnja krvnega obtoka, ki jo imenujemo šok
--- šok zaradi podhladitve in/ali napačnega ogrevanja po podhladitvi, ki razširi periferne žile (o tem bi lahko zgodbe - smrtno nevarno - kot vsak šok) -> pravilno ogrevanje

Znaki, po katerih prepoznamo šok
- Hladna, bleda, vlažna, lahko mestoma modrikasta koža (bleda, ni prekrvavljeno, modrikasta - brez kisika, hladna in vlažna - ni energije, ker ni preskrbe tkiv)
- Oseba ni čisto prisebna, motnje koordinacije gibanja, kup drugih možnih motenj (živčni sistem ni preskrbljen in dela z motnjami)


Za začetek je bilo to to - in ponavljam, ne verjemite mi na besedo, pojdite pogledat še druge vire - tukaj ga ne smete polomit...

Jaz sem sicer preverjal, kar sem napisal (in zato tudi ni bilo napisano takoj po ISAF tečaju), ampak če kdo najde kaj, kar ne drži, lepo prosim za popravke. Še zlasti, če je kdo med člani ali bralci zdravnik

Ker se ni oglasil noben zdravnik (ne da ni, ne da je OK) sem dodal copy/pasted opis z http://www.ezdravstvo.si/; oboje sem združil v en prispevek zato, ker bo prvi post v tem nizu dobil drugo vlogo.

[Dokument][3177] Šok

Šok je nevarno dogajanje v človeškem telesu, pri katerem popušča krvni obtok in z njim vse življenjske funkcije. Brez ustrezne pomoči se šok pogosto konča s smrtjo. Neokrnjeno delovanje krvnega obtoka je pogoj za preskrbo tkiv s kisikom, odvisno pa je od treh dejavnikov: delovanja srca (črpalke), prostornine žilja (sistem cevi) in volumna krožeče krvi (tekočina v cevnem sistemu).

Šok je lahko posledica zmanjšanja količine krvi oz. tekočine v žilah (akutna krvavitev, izguba plazme pri opeklinah itd.) – temu pravimo hipovolemični, navadno hemoragični šok.

Dalje je šok lahko posledica popuščanja črpalke (srčne bolezni, srčnomišični infarkt, motnje srčnega ritma) – to imenujemo kardiogeni šok.

Nadalje je šok lahko posledica prevelike prostornine žilja (če popustijo naravni mehanizmi za vzdrževanje tonusa žil, ki se pretirano razširijo) npr. pri anafilaktičnem šoku zaradi snovi, ki se sproščajo pri reakciji med alergeni in protitelesi.

Končno pa je šok lahko tudi posledica celotnega popuščanja več delov sistema: pri nekaterih hudih nalezljivih boleznih ali splošni zastrupitvi krvi (sepsi): zaradi bakterijskih strupov popušča srce, razširijo se žile, tekočina pa se izgublja v tkiva. Tako stanje je septični šok.

Za prvo pomoč je pomembno predvsem to, da poznamo šok zaradi krvavitve, ki ga poglablja bolečina in ga imenujemo travmatski (poškodbeni) šok, in je najpogostejši.

Šok nastane pri vseh hujših poškodbah, predvsem pri tistih, ki so povezane z zunanjo ali notranjo krvavitvijo oz. izgubo tekočine. Najpogosteje se šok pojavi pri poškodbah oprsja, trebuha in spodnjih udov ter obsežnih opeklinah.

Važno je vedeti, da se šok lahko razvije takoj po poškodbi ali šele čez nekaj časa. Glavna vzroka šoka sta bolečina in izguba krvi. Množina krvi je v obtoku zmanjšana, zato tkivom hudo primanjkuje kisika.

Odkar poznamo bistvo šoka in ukrepe za njegovo obvladovanje, se je umrljivost pri hudih poškodbah znatno zmanjšala.

[Marjan Tomki]

Utapljanje

Utapljanje največkrat ni videti, kot utapljanje

(vsaj ne tako, kot ga kažejo filmi in podobno).
Povezave na izvirne prispevke so iz kazala, tukaj povzetek in del prevoda s tistih povezav, pa morda postopno še kaj...

1. Razen izjemoma utapljajoči se iz fizioloških razlogov (kako smo zgrajeni in kako delujemo) ne morejo poklicati na pomoč. Dihalni sistem je razvit za dihanje. Govor je funkcija, ki ne gre brez dihanja (in je tudi po pomembnosti - s stališča preživetvene avtomatike - sekundarna). Pogoj 'dihanje' mora biti izpolnjen, preden je možen govor.

2. Usta utapljajočega se izmenično tonejo pod vodo in se dvigajo iz nje. Usta utapljajočega niso dovolj dolgo nad vodo, da bi ta lahko izdihnil, vdihnil in poklical na pomoč. Ko so usta utapljajočega se nad vodo, izdihne in vdihne hitro, ko usta že začno drseti nazaj pod površino.

3. Utapljajoči se ne more z mahanjem poklicati pomoči. Narava - instinkt - jih prisili, da so njihove roke razširjene ob strani in pritiskajo navzdol glede na vodno površino. Ta instinktivni gib je del mehanizma, ki jim omogoča dvig na površino in da usta lahko pridejo nad njo, da bi lahko dihali.

4. Dokler traja 'instinktivni odziv na utapljanje' (Instinctive Drowning Response), utapljajoči se ne more zavestno nadzorovati gibanja rok. Utapljajoči se, ko se skuša obdržati na površini, fiziološko ne more narediti zavestnih gibov, kot je z mahanjem prositi za pomoč, gibati se proti reševalcu, poseči za kosom opreme za reševanje (npr. obroč).

5. Od začetka 'instiktivnega odziva na utapljanje' ostanejo s telesom pokonci na vodo, ne da bi bilo videti odrivanje z brcanjem (with no evidence of a supporting kick). Če ni izurjenega reševalca, ti lahko le skušajo obdržati se na površini 20 do 60 sekund, preden obnemorejo (submersion occurs, ostanejo potopljeni).

(Vir - Source: On Scene Magazine: Fall 2006 (page 14)) http://www.uscg.mil/hq/cg5/cg534/On%20S ... df#page=16

Opomba ob prevodu: Nekaj zgornjih navedb je po mojem potrebnih razprave. Zelo veliko trditev je brezpogojnih - kot da je v tistem položaju možen samo en odziv organizma... Pri tem je vsako urjenje, ki avtomatizira določen odziv (doseže samodejni odziv brez razmisleka), modifikacija instinktivnega odziva (recimo judo padec namesto lovljenja na roke, pa seveda izdih še v vodo pred dvigom ust iz vode za vdih pri večini - verjetno vseh - stilih plavanja itn.).

Definitivno bi bilo to treba primerjati s tem, kar smo slišali na predavanju društva Tjulni o varnem potapljanju, kjer je bilo precej govora o brown-outu in blackoutu - in se pogovoriti z ljudmi, ki so to doživeli.

Navedeno je skoraj gotovo odziv povprečnega človeka, ki pa je tudi tisti, ki utegne najpogosteje priti do tega, da se utaplja. Izurjen plavalec in/ali potapljač utegne pa imeti modificirane avtomatske odzive (ampak o tem je treba zbrati info, preden kdo reče karkoli resnega o tem).

To ne pomeni, da oseba, ki kliče na pomoč in maha iz vode, ni v težavah. Lahko je v pred-utopitveni-stiski (aquatic distress), ki pa ne traja dolgo, vendar pa oseba v tem stanju - za razliko od tistega, ki se utaplja - še vedno lahko pomaga pri reševanju: lahko prime rešilno vrv, rešilni obroč in podobno.

Bodite pozorni na naslednje znake:

glava nizko v vodi, usta na ravni vode
glava nagnjena nazaj, odprta usta
steklen, prazen pogled, ni videti, da je na kaj usmerjen ali čemu sledi
zaprte oči
lasje čez čelo ali čez oči
ne uprablja nog pri telesu v navpičnem položaju
hiperventilira ali lovi sapo
poskuša plavati v kakšno smer, pa ne napreduje v to smer
se poskuša obrniti na hrbet
je videti, kot da poskuša plezati na nevidno lestev

Torej, če član posadke pade s krova in ne kaže znakov vznemirjenja, ne bodite čisto prepričani. Včasih je najbolj običajni znak, da se nekdo utaplja to, da ni videti, kot da bi se utapljal (kot nam to kažejo filmi...). Lahko je videti, kot da plava na mestu in gleda proti ladji... Kako se prepričati? Zakličite jim: "Je vse v redu?" in če karkoli odgovorijo, najbrž ni nič zelo hudega. Če odgovorijo s praznim strmenjem, imate morda pol minute ali manj časa, da jih dosežete.

In starši - otroci pri igri v vodi so hrupni. Če utihnejo, je čas da pridete pogledat, zakaj so utihnili.

Še ena opomba pri prevodu: Kulturno programiranje otrok, da morajo biti pri igri tihi, bi bilo treba z zakonom prepovedati - med drugim tudi zato, ker pri tako 'sprogramiranih' otrocih zgornjega svarila nimate več.

[Marjan Tomki]

Podhladitev

Preprečevanje, prepoznavanje in prva pomoč.

Ne bom se razpisal, razen če kdo želi kaj v Slovenščini, pa ne bom našel dobre povezave v Slovenščini.

Povezave:

Hypothermia - Prevention: Survival in Cold Water

Vprašanja in odgovori - od tega kaj je to, kdaj si v nevarnosti, koliko časa pričakuješ, da preživiš v kako hladni vodi in kaj lahko pri tem storiš... in tako naprej.
Recimo


How long can a person survive in cold water?

Water Temperature . . Expected Time Before Exhaustion . . . Expected Time
(°F) . . . . (°C) . . . . . . . . or Unconsciousness . . . . . . . . . . . of Survival

32.5° . . . 0.3° . . . . . . . . < 15 minutes . . . . . . . . . . . . . 45 minutes
32.5–40° . 0.3–4.4° . . . . . 15 – 30 minutes . . . . . . . . . . . 30 – 90 minutes
40–50° . . 3.3–10° . . . . . 30 – 60 minutes . . . . . . . . . . . 1 – 3 hours
50–60° . . 10–15.6° . . . . . 1 – 2 hours . . . . . . . . . . . . . . 1 – 6 hours
60–70° . . 15.6–21.1° . . . 2 – 7 hours . . . . . . . . . . . . . . 2 – 40 hours
70–80° . . 21.1–26.7° . . . 3 – 12 hours . . . . . . . . . . . . . . 3 hours – indefinite
> 80° . . . > 26.7° . . . . . Indefinite . . . . . . . . . . . . . . . . Indefinite




No previously healthy person should die of hypothermia after he has been rescued and treatment has been started.

Razlog za to, da se prispevek o reševanju začne s tem je, da je pred letom 1980 precej ljudi umrlo zaradi napačne prve pomoči - tudi pri nas v gorah. Ko sem takrat enkrat delal izpit za alpinista, je bilo to čisto novo. Nekaj tako rešenih po recimo tedenskem bivakiranju po nenadno zapadlem snegu v plazoviti steni in po rešitvi iz stene nepotrebno izgubljenih zaradi nepravilne prve pomoči zdravnikov smo poznali...

Prej enostavno nihče ni vedel, da je bila prej 'standardna' prva pomoč usodna).

In ko veš, je čisto samoumevno, česa ne smeš, da preprečiš šok zaradi podhladitve jedra...

Razmeroma hitra podhladitev je lahko tudi - oziroma še zlasti - če je koža nezaščitena (ali pokrita le z mokrim oblačilom, ki prepušča veter) in izpostavljena vetru.

V takih okoliščinah je tudi lahko 15°C dovolj nizka temperatura za podhladitev do smrti.

Alkohol greje?

Ljudska modrost je bila, da te 'kozarček žganega ogreje'. Alkohol (med drugim) razširi periferne žile (podobno, kot ko ti je vroče) in s tem trenutno ogretje in občutek toplote. Ampak s tem poveča tudi oddajanje (v tem primeru izgubo) toplote.

Alkohol ni problem - kolikor mi je znano - v teh primerih:

• ko še nisi podhlajen, si fizično dejaven in je gorivo - v majhnih količinah, če ves alkohol sežgeš (sekanje ali vlečenje lesa iz gozda pozimi na roko)
  
• ko si že na toplem in če 'lupina' (periferija) ni bila preveč podhlajena

Če je bila lupina že resno ohlajena, je širjenje perifernih žil usodno.

Tedaj je temperatura lupine (udi, koža) deset in več stopinj nižja od temperature jedra (možgani in hrbtenjača, srce, pljuča, jetra, ledvice...). Če se tedaj periferne žile naglo razširijo in hladna kri iz lupine zamenja tisto v jedru, temperatura jedra pade toliko, da kup funkcij skoraj v hipu preneha delati pravilno (praviloma šok - kar nekaj smrti alpinistov, ki so pred 50+ leti srečno prebivakirali teden in več v gorah, pa so jih narobe oživljali, dokler niso ugotovili, zakaj gre).

Dober vir - tudi o tem: Hypothermia Prevention, Recognition and Treatment.


Hypothermia also can occur in relatively warm water conditions if exposure is long enough and if core temperature loss is increased by concurrent ingestion of alcohol.

[Marjan Tomki]

Nočni vid - kako deluje in kaj se priporoča in kaj odsvetuje

Od nekod (iz šole?) sem prinesel 'znanje', da je za nočno osvetlitev primerna šibka rdeča osvetlitev. Na mornarskem daljnogledu Pentax Marine 7x50 pa kompasno skalo za nočno odčitavanje azumuta osvetljuje modrikasta LED lučka - in potem sem šel preveriti.

Nekaj povezav pravi, da zgodba z rdečo ne drži, oziroma ne drži v celoti

stlplaces - o tem, da je - in kako je - mit, da rdeča omogoča obdržati nočni vid
Zveza optometristov Združenih držav Amerike - o tej problematiki pri letalcih in vojakih
Izdelovalec opreme, ki se uporablja, ko je potrben nočni vid
Forum o vidu pri šibki svetlobi - www.candlepowerforums.com

Splošno vprašanje ali rdeča obdrži nočni vid
Zaklenjena tema z dobrim odgovorom
Vprašanje nekoga, ki je zbiral podatke za članek v časopisu, in odgovori - in povezave, ampak druga ne dela več.
Rdečo ali modro svetlobo baterije? - pravi odgovor je, za minimalno motnjo nočnega vida rabiš čim šibkejšo, šele potem se lahko pogovarjamo o barvi. In precej papirnih kart se ne da v celiti prebrati z rdečo, tako da za to lahko rabiš drugo barvo...
Nekdo od astronomov - argumentirano - zagovarja zeleno - astromax

Za vojake ipd. o kriterijih, ki vodijo k odločitvi za vsak položaj posebej
Nekateri od kriterijev pri flitelite, izdelovalcu nočne osvetlitve in opreme: uporaba opreme za nočni vid ali ne, vrste in jakosti svetlobe v okolju, kaj uporablja nasprotnik... Metoda za doseganje utemeljene optimalne izbire za več ali manj neskončen nabor scenarijev. Vsaj zame zelo poučno.

Zakaj vojska uporablja rdečo svetlobo za ponoči - razni odgovori na yahoo answers, ne vsi točni, a tudi nekaj zanimivih povezav naprej. Zanimiv odgovor je recimo, kako bela ni prijazna do 'nočnega vida' naprav za opazovanje ponoči (NVG, Night Vision Googles, ali NVGear)



[url]Verjetno tu še pridejo viri, pa bom tole kopiral[/url]
Oziroma, zadeva je itak še malo bolj zapletena kot 'ne te barve, ona je boljša' in verjetno moram prespati, preden mi bo zares jasno .

Res je bila, in treba je bilo prespati in nato prebrati še enkrat. In preden bom o tem lahko tu napisal kaj za ostale 'prebavljivega', bo verjetno treba prespati vsaj še nekajkrat (in tudi še testirati, da bom vedel, če sem interpretiral prav).
Mimogrede, za '[url]Wikipedijce', ki ne vedo kaj je to[/url], wikipedie za zdaj še ni med viri, v katere sem pogledal.

Edit:


Krajši povzetek:
http://en.wikipedia.org/wiki/Night_vision


To - žal - ni krajši povzetek tega, o čemer je tekla beseda, torej prilagoditvi našega vida na mrak, in kaj pri tem pomaga in kaj moti. Zdeva na povezavi zajema več reči, kot mi - a hudo površno. Temu je - če že wikipedia - je po mojem treba dodati še:
Adaptacija človeškega očesa je prilagoditev osvetljenosti, akomodacija pa razdalji.
Paličice in čepki očesne mrežnice.

Pa še nekaj na wikiversity o in o tem, kako se s termovizijo gledane (infra rdeča) tako glede na toploto opazovanca vidijo drugače, ali pa s 'temno svetlobo' (po opisu verjetno UV in fluorescenca) osvetljene reči tudi vidijo drugače - ampak ne eno ne drugo po mojem ni neposredno uporabno pri plovbi v mraku.

Zdaj... za moj povzetek o tem:

• Pod nočni vid se razume več pojavov - podrobnosti tu verjetno kasneje, če kdo rabi zdaj, pa je na povezavah
  
• Vsak od tipov nočnega vida ima omejitve, ki se jih je dobro zavedati, kadar je od tega odvisno kaj resnega (kaže, da snovalci osvetlitve instrumentov sodobnih avtomobilov v precejšnji meri se)
• Za obdržanje kar največ nočnega vida je bistveno, da so svetlobni viri kolikor mogoče šibki, pa da še dajo info, ki jo potrebuješ (nasprotne si zahteve)
• V različnih okoliščinah in za različen namen so uporabne - ali najbolj primerne - različne barve (zgodbe na povezavah, povzetek pa pride o priliki)
• Rdeča ima še vedno svoje mesto - ampak ne vsaka enako in ne za vse namene
• Nerazumevanje nočnega vida in njegovih šibkih točk lahko pomeni probleme, in je že pomenilo tudi nesreče
• Tudi ustrezna prehranjenost, spočitost in uporaba psihoaktivnih snovi vpliva (tudi) na nočni vid (veliko psihoaktivnih naj bi ga poslabšalo).

En moj ne preslab poskus kratkega in poljudnega, a točnega pojasnila na forumu tule.