Začelo se je v temi pripone - a so tam informacije raztresene po vsej temi. Za začetek le zberem info od tam in morda dodam še kako povezavo.
Bavarko napisal/-a:Po performansu navzgor gre tako:
Jambor aluminij-inox pletenica
Jambor aluminij-inox Dyform pletenica
Jambor aluminij-inox polna palica
Jambor karbon-inox polna palica
Jambor karbon-Sintetična vrv
Sintetične vrvi so ponavadi ena vrsta dyneme ali spectre prevlečene z UV zaščito. Reče se ji Dynex Dux.
Razlika med standardno in Dyform žično vrvjo:
Pod sliko je povezava o tem, v čem so razlike in kako vplivajo na trdnost, trajnost...
Izdelovalec na povezavi ne ponuja namenskih navtičnih vrvi; ponuja pa namenske za naftne ploščadi, ki so po sliki sodeč od zunaj plastificirane. Nisem pa videl ponudbe za navtiko; lahko da vseeno imajo ta tip iz nerjavnih materialov.
Pri enakem materialu in statični obremenitvi (brez gibanja in sunkov) je natezna trdnosti sorazmerna predvsem preseku materiala, in Dyform ima pri enakem zunanjem premeru nekoliko več materiala in manj zraka - in najbrž predvsem zato nekoliko večjo statično trdnost. (Iz istega razloga ima tudi palica večjo natezno trdnost od žične vrvi iz enakega materiala).
Utrujenost materiala pa zlasti pospešujejo upogibanja in podobno - in na povezavi piše, da naj bi tudi na to bila ta vrsta pletenice bistveno bolj odporna, a pri jambornih priponah ni rednega navijanja na bobne in podobno, zato je ta plat verjetno manj pomembna.
Po podatkih na povezavi pa nima kakih prednosti pred običajno žično vrvjo, kar zadeva površinsko korozijo.
Opomba: moti me izraz 'pletenica', ker so tiste, ki sem jih videl (zares ali na slikah) vite in ne pletene.
Koliko je 'žična vrv' primernejše, je vprašanje, ampak trenutno se ne spomnim nič boljšega.
Še ena opomba: Na natezno trdnost poleg materiala in preseka med drugim pomembno vplivajo še gladkost površine - zato bi znala biti zlasti na daljši rok večja natezna trdnost iz elektropoliranega inoxa v primerjavi z hrapavim. Podobno vplivajo notranje napake, tako začetne (recimo zračni mehurčki) ali kasnejše - bodisi fizikalne (npr. rekristalizacija - pogost del pojasnil za utrujenost materiala) ali kemijske (kontaminacija s čim, podobno kot z vodikom).