Morjeplovec.net

Pozdravljeni.
Zanima me, če je kje zapisano oz. če lahko kdo odgovori kakšne so lastnosti - beri prednosti in slabosti - različnih tipov pogona.
Predvsem me zanima primerjava med Z nogo in propelerja na osi.
Kaj je prednost duo prop?
Stroški vzdrževanja? Možnost počasne vožnje - panula? Hitrost?
Hvala in lep dan.
KP

Čisto na kratko:

- najhitrejši je površinski pogon, pod 35 vozli je primeren le za profesionalno uporabo, za nas ima takrat premalo prednosti pred ostalimi. "Slabost" je tudi v tem, da je težko upravljat z enim, lažje gre z dvema propelerjema. Dobro je tudi to, da ima majhen ugrez in prideš tja, kamor z navadnim pogonom ne gre, je pa to najdražji pogon. Samo za dober propeler se odšteje nekaj tisoč evrov, noge pa se pričnejo pri 20.000 ojroti, ter gredo do 60.000 ojrotov in to za plovila "naše" velikosti.
Gliser mora biti konstruiran za ta pogon in mora imeti samodejni vzgon premca, ker površinci skoraj ne primejo na trim.
- drugi najhitrejši je z pogon, a nad 35 vozli prične zaostajat za površincem. Super prime trim, ni pretirano drag, dobro se da manevrirat v marini.
- duo prop je dober za nedeljske kapitane, ker ga je lažje uporabljat od klasičnega z pogona. Super je za izglisirat in pod 35 vozli se po izkoristku primerja z klasičnim z pogonom, ampak predvsem ob neizkušenem kapitanu je duo prop učinkovitejši. Tudi za malce težje barke je včasih najprimernejši, saj jo lažje potegne iz vode od enojnega propelerja. Je dražji od enojne noge, vzdrževanje je precej dražje.
- gred je vsaj za gliserje preteklost, je pa dobra za vse sorte deplasmanskih plovil. Mislim, da je dober za polizpodrivne, ker tako nameščeni propelerji dvigajo krmo, kar je v tem režimu plovbe dobro. Verjetno najcenejši za vzdrževanje in nakup. Aja, taki pogoni se super obnesejo v Wake-boardih.
- reakcijski pogon je verjetno za nekaj dober, ampak meni ni všeč in nimam pojma o njem. Vem le, da nad 35 vozli nič ni od njega.

Več pa poišči na spletu.

OK. Torej nekako pogoni z osjo niso za glisiranje. Verjetno bolj za polizpodrivno plovbo.
Hvala

Tu bi bilo potrebno omenit še izvenkrmne motorje; tehnično je pogon podoben Z pogonu, vendar imajo outboardi to uporabno lastnost, da jim višino glede na vodo enostavno prilagajaš in lahko deluje po režimu "Z" pogona, lahko pa tudi kot bolj površinska aplikacija. Pri outboardih, ki so uporabljani v rekreativne namene je še ena dobra lastnost - peta razen redne menjave olja običajno ne potrebuje vzdrževanja. Ok semeringi in to... Pri outboardih tudi ni menjave kolektorjev... Pa da ne bo hude krvi - notranji motorji so krasni, dokler niso v moji barki. Edino diesel, to bi pa šlo skoz.

Večina motornih bark nad 12 metrov ima gredi in glisirajo brez težav, vsaj kolker sem jih jaz vidu

Gregor. Nisi dobro prebral napisanega. V kombinaciji z nepravim težiščem lahko aksa deluje boljše od Z. Kar pa 12m vikend sigurno izpolnjuje. Razen pershing ki ima površinca in težo bolj nazaj. In nisi očitno tudi prebral da eni imajo akso ampak ne deluje dobro(slab izkoristek).

gregor.n napisal/-a:Večina motornih bark nad 12 metrov ima gredi in glisirajo brez težav, vsaj kolker sem jih jaz vidu

Ta "večina gliserjev" nad 12 m z togimi gredmi ima nekaj skupnih točk:
- starejši modeli.
- cenejše sorte.
- vsi so specifično težki in imajo relativno šibke motorje in čeprav glisirajo se gibljejo zelo blizu hitrosti za polizpodrivno plovbo.
- njihova specifična hitrost je daleč od tiste, ki jo dosegajo "normalno hitri" gliserji in jim toge osi pomagajo v borbi, da drsijo na površini. Po tej plati bolj sodijo v kategorijo polizpodrivnih kot med prave gliserje.

Zaenkrat je ta pogon vsaj za glisiranje zastarela in požrešna stvar.

Letos sem srečal, oziroma reševal problem z daljincem vinča, ki je zaštekal in vrgel v morje 100 metrov ketne, na ganc novi Princess 55, (1,5mio brez DDV) in je imela 2 motorja C13 na gredeh

Upam, da si rešil zaplet in bil za to pošteno plačan.

Nov ali star, zajet je bil v mojem prispevku, le prebrat moraš kot piše. Vse te počitniške hiše na vodi so v bistvu polizpodrivne z prisilnim dvigom krme, da se sploh premikajo malo hitreje od lastne hitrosti trupa.
To je tipičen predstavnik teh plovil, ki glisirajo pod narekovajem in jim tak pogon koristi, da zlezejo ven in se držijo nad vodo. Od 1.600 konjev kaj drugega niti ni za pričakovat ob najmanj 26 tonah skupne mase. To je ubogih 60 konjev na tono ob specifični obremenitvi drsne ploskve vsaj 350 kg/m2, kar je vsaj dvakrat več od gliserjev za norenje po zalivu in za dejansko glisiranje bi potreboval hitrost, ki podvoji moč motorjev D13, saj taka specifična obremenitev pomeni precej visoko minimalno hitrost glisiranja.

Predstavljaj si specifično podobno težak 3,5 tone težak gliser dolžine 5,5 m in širine 2 m, zadaj pa 210 konjev. Dva ali tri metre daljši bi za silo glisiral, 5,5 m dolg pa zelo, zelo težko. Tudi 1000 kg težak 5,5 m dolg, 2 m širok gliser je gliser le pod narekovaji, če ima zadaj gor 60 konjev, pa je to bistveno ugodnejša rešitev kot tale, ki mu je ušla sidrna veriga.
Lahko najdeš primerjavo v letalih. Razmerja so drugačna, bistvo je pa enako. Lahka športna Cesna ima krilno obremenitev do 100 kg/m2, podobno velik vojaški reaktivec pa 300-400 kg/m2. Cesna lepo leti že z 120 km/h in za to porabi kakih 80-120 konjev, reaktivec pa pristaja z 250-300 km/h, ob tem pa potrebuje flape, ki so v tem primeru ekvivalent navtičnim flapom ali togi gredi propelerja. Za dokaj varen vodoraven let brez flapov zaradi večje krilne obremenitve potrebuje vsaj 450 km/h in 500-1000 konjev.
(Reaktivec leti nad 450 km/h = "glisira". Pod 350 km/h ne more letet in za to hitrost potrebuje flape, ki mu omogočajo = "glisiranje" pri nižji hitrosti. Pod to hitrostjo pristaja z visoko dvignjenim "premcem" in leti v "polizpodrivnem" režimu. Tik za tem sede in se pelje v "izpodrivnem" režimu.) Majhna cesna doživlja enako, le da se zaradi manjše specifične obremenitve drsnih ploskev to dogaja pri nižjih hitrostih "manjši gliserji za veselje po zalivu.

Tako kot je pri teh dveh letalih potreben različen pogon, je to tudi v navtiki. Vseeno toga gred leta 2019 ne sodi na nov gliser, lahko je pa dober za kak drug tip plovila, med katerimi je tudi tale počitniška hiša F55, ki bi zaradi ogromne specifične obremenitve potrebovala preveč konjev za pravo glisiranje, in bi bila enostavno prehitra. Toga gred mu pač pomaga, da se ob majhni specifični moči za silo drži nad vodo in nekako glisira.


Po drugi strani pa vem za nekaj sto različnih tipov gliserjev, ki so GLISERJI in so dolgi med 12, ter 16 m, pa imajo vsi površince in glisirajo.

Kam bi pa Jet-e uvrstili?

Med gasilske motorke

UrbanBatic napisal/-a:Kam bi pa Jet-e uvrstili?

Sem jih pod reakcijske pogone. Dober je pri plovilih, ki se gibljejo v plitvi vodi, še boljši pri plovilih kjer obstaja velika verjetnost za stik uporabnika z propelerjem.
Glede izkoristka je pa to podn od podna. Do kakih 35 vozlov se še izide, kasneje je pa ološ. Skuter z 130 konji je hitra in živahna žival, ampak zamisli si kako noro bi letelo, če bi mu zadaj nataknil dober propeler. Na hitro mi vrže ven okrog 100 vozlov!

Tudi gliserji za vodne športe (tisti "ta pravi") imajo ponavadi osovino. Npr. čolni https://www.nautique.com. No, saj si jih itak omenil v drugem postu.

A tudi to niso pravi gliserji? Ne provociram ali kaj podobnega, sprašujem resno. Na videih je namreč videti lepo drsenje, razen ogromnega specifičnega vala zadaj, kar je pač želen rezultat za wakeanje. Ampak ta je najbrž tam zaradi oblike trupa, ne pogona.

mislim da je fanta samo okvinro zanimala razlika, ker najbrž kupuje eno barčico, ne pa površinski pogoni na pershingu 55...un ki ima tiste 2 miljona za barko, ga zaboli kater pogon ima in koliko mu pije.

@navtik borut,

Wake boardi so skonstruirani za dober val za gliserjem, ter stabilno drsenje (Da ga smučar ne premetava levo desno.), za kar imajo navadno eno mini plavutko iz gredlja in jih boli patak za izkoristek ali hitrost. Recimo 1.5 tone težak klasičen wake board z 400 konji bo težko potegnil čez 50 vozlov, gliser z dobrim pogonom namenjenim glisiranju, pa bo ob takih gabaritih letel čez 70 vozlov.
Saj če pogledaš wakeboard vidiš na dnu, da mu je osnovni namen čim globje sedenje krme ob počasnem glisiranju, da dela val, obenem pa imajo gor propelerje, ki dobro držijo hitrost. In tudi med izbiro motorjev se bolj odločajo glede na konstanten navor kot na končno moč. Briga jih ali da ven 400 ali 450 konjev, glavno da ima od 3.000 do 4.000 rpm čim več navora, da drži enakomeren val.