Celo dno mora biti namenjeno temu. Nisem prepričan, a se mi zdi, da bi lahko paad kel razdelil na dva različna efekta.
1.) Paad kel brez aerodinamičnega vzgona. Smučka ti dvigne plovilo iz morja, ampak hitrost je še premajhna, da bi dno zajadralo na talnem efektu.
Dno ima navadno po dva deflektorja (špric kante) in bočna deflektorja. Prvi deflektor ob paad kelu je normalne velikosti in voda špricne iz paad kela čez njega, drugi defl. je pa večji in ko te začne dvigovat prevzame funkcijo boka, da obdrži stabilnost plovila. V tem režimu se gliser obnaša povsem običajno in še ni chine walka.
Taka vožnja je še povsem pod kontrolo. Ob preveč trima te mehko odstavi iz chine walka na način, da gliser popolnoma brez kontrole ostro zavije v levo ali desno. Občutek je strašljiv, ker nimaš nobene kontrole dokler se hitrost ne zmanjša.
2.) Ob višjih hitrostih, po moje nekje nad 55-60 vozlov postanejo aerodinamične sile dovolj velike, da poizkušajo dvignit trup iz vode. To zelo pomaga obdržat dober vpadni kot gliserja in v nekem trenutku poletiš, da je v vodi le še krma. Tik pred tem se dogaja izrazit chine walk in če je plovilo previsoko, ga ne obdržiš. Tudi, če imaš preveč trima ga ne obdržiš. Če počasi ne odvzameš plina te verjetno raztrešči.
Vsi res hitri gliserji letijo v tem režimu, tudi tisti, ki imajo stopničasto dno, kajti na zadnji stopnici imajo vsi paad kel. Za uspešno plovbo v tem režimu rabiš težišče tako nazaj, da ima gliser naravni trim tudi še ko hitro leti. Tu so z izvenkrmnimi motorji pri malih gliserjih dosegli občuten preboj. Na krmi napravijo globji notched transom, motorja pa dajo na škarje. Navkljub relativno majhni masi motorja močno pomakneta težišče nazaj in gliser lahko brez trima leti po riti. Tu nastopijo clever propelerji, ki dvignejo krmo in zadeva dejansko leti po propelerjih kot kak hidrogliser. Tisti majhen del krme, ki še ostane v vodi deluje bolj stabilizator kot vzgonska površina.
Z vožnjo v režimu 2.) točke še nimam izkušenj in dokler ne postanem eno z škafom tega ne bom poizkušal. Ni ga problem dvignit na rit in peljat, problem je kasneje, ko srečaš val od kake barke, ki je polizpodrivno narila morje. Takrat se ne konča dobro, če nisi res pri stvari.
Kar se tiče vožnje v 1.) režimu ne poznam primerjave z podobno dolgim klasičnim dnom. Je pa zagotovo razlika v stabilnosti. Paad kel ima precej višji dinamični tlak od klasičnega gliserja, to pa pomeni da se kot topa sekira zariva v valove. Gliser leti višje po vrhovih valov in vrh z lahkoto preseka, ampak globoko pa ne gre. Posledica tega je manjša vertikalna amplituda, ki pa je morda malo trša. Ko sem šel mimo kakega gliserja sem ga gledal kako ga ziba, mi smo pa mirno leteli mimo, ampak je pa v črevesju vseskozi delalo brump, brump, brump. Cela posadka v istem ritmu dela nekajcentimetrske "počepe". Kaj je bolje za hrbet ne vem, je pa slednje ziher boljše za nadzor plovila. Če gliserja ne pretrimaš se zelo stabilno obnaša in kot pravi Marcel deluje zelo dolg-stabilen.
Glede izkoristka ne vem, imamo pa take podatke, če komu kaj pomaga:
- masa brez goriva je 2,2 toni.
- motor je 495 hp.
- poraba med 30 in 45 vozli je konstantno 1,8 l/knt. Pod 30 vozli je poraba občutno višja. Pri večjih hitrostih ne vem koliko pokuri, nismo gledali.
Kak vpliv ima paad kel pri teh manjših hitrostih na zmogljivost in lastnosti plovila ne vem, a mislim (Samo mislim, vem ne.), da ga ima precej, ker drugače najbrž ne bi bila poraba vseskozi enaka in krma bi bila nižje.
Morda ta kratek posnetek kaj pove okrog omočenosti dna pri hitrosti okrog 50 vozlov.
https://youtu.be/WXI7ui7HC-ETu je enak pogon na podobno težkem gliserju z stopničastim dnom. Še ob 75 vozlih je krma zelo globoko.
https://www.youtube.com/watch?v=B8u5rmxiC8o&t=32s