Mare, vreme je starejše od 30 let in vetrovi se zadnja leta le še krepijo.
Tune sem omenil kot prispodobo kako lepo je bilo včasih tam. V mivki je bilo toliko srčank in predvsem porcelank, da smo jih nehali nabirat, ko smo jih imeli dovolj in ne, ko jih nismo več našli.
Tudi rib se je dalo kakih 500 m od obale nametat ven za eno večerjo. Mi sicer nismo imeli pojma kako to napravit, ena dva sta pa z kanujem vsak dan odveslala ven in prinesla celo košaro merskih "šparov" z več kot 20 cm dolžine. (Tako smo rekli vsem šparom podobnim ribam.)
Tomaz, morda imaš prav. Ne vem ali je bila burja, ali nevihta, takrat smo vsakemu močnemu vetru rekli burja, če je deževalo pa jugo.
Pihalo je iz morja v kamp in vsaj dvakrat je za časa naših letovanj popolnoma poradiralo prvi dve linijo šotorov ob obali. Mi smo bili kakih 150-200 m v notranjosti in dobro se spominjam, da smo kot uteži viseli vsak na eni štangi šotora, ki ga je dvigovalo. Noro je pihalo pol noči, nato je bilo pa vetrovno še kak dan in potem "nikome ništa". Tudi stare borovce je takrat klestilo.
Plovil niso pometali na obalo valovi. Tista, ki so bila privezana na premcu in na krmi je veter zajel bočno, jih potrgal iz sidrišč in zmetal na obalo. Ostala so se obrnila proti vetru in jim nič ni bilo.
Povedat sem samo hotel, da je tam treba biti zelo previden, ko vežeš plovilo.