Zanimivo je, da če daš 3 bejbe spredaj, ti pade hitrost za 2kn, ( ali vsaj hitreje oz lažje izglisiraš ? )
Če pa so zadaj pa ni sprememb ? ( greš kaj težje ven ? načeloma bi moral )
Seveda je važna tudi "skupna teža bejb"
Flapi
Moderatorji: moderator2, cibro, moderator
Definitivno je težišče zelo pomembno, pretiravati pa tudi ne smemo.
Zanimivo je, da če daš 3 bejbe spredaj, ti pade hitrost za 2kn, ( ali vsaj hitreje oz lažje izglisiraš ? )
Če pa so zadaj pa ni sprememb ? ( greš kaj težje ven ? načeloma bi moral )
Seveda je važna tudi "skupna teža bejb"
Zanimivo je, da če daš 3 bejbe spredaj, ti pade hitrost za 2kn, ( ali vsaj hitreje oz lažje izglisiraš ? )
Če pa so zadaj pa ni sprememb ? ( greš kaj težje ven ? načeloma bi moral )
Seveda je važna tudi "skupna teža bejb"
“There’s no point having a boat if you don’t use it!”
@Tex; Vse je odvisno od EMŠO in "teže". 
@motorni;
Če se hočeš igrat z dvigovanjem propelerja je priporočljivo imet inox propeler. Takoj, ko se prične pojavljat ventiliranje aluminijast zakavitira, ker se aluminija voda ne prime. Po inoxu se napravi vodni film, ki vzdržuje mejno plast med zventilirano vodo in propelerjem. Gre nekako tako, da krak zajame zrak in pluje skozi vodo po blazini iz zračnih mehurčkov, ki kompenzirajo konice dinamičnega tlaka in deluje kot odlično mazivo, za povezavo z okoliško vodo pa poskrbijo molekule vode, ki so nalepljene na površino propelerja. Tega pri alu propih žal skoraj ni.
Z gor natrimanim propelerjem še nihče ni izglisiral, če ima nogo na pravi višini! Poseben problem je izglisiranje z površinci na Z pogon, ki se vlečejo iz vode kot megla. Bolj boš dvigal motor, težje boš zlezel iz vode brez trima in na določeni višini dviganja tudi z trimom ne boš več prišel ven brez, da motor odmakneš od zadnje stene, oziroma odrežeš del kobilice pri krmi-"notched transom".
Kdaj je težišče plovila optimalno?
Takrat, ko z nogo natrimano med 3 in 5 stopinjami glisiraš z vpadnim kotom kobilice med 3 in 5 stopinj. Torej ti torpedo pluje v smeri plovbe in nič navzdol ali navzgor. Če je čoln kolikor toliko dobro skonstruiran, pri "normalnih" hitrostih ne bo še nobenega nihanja premca.
Težišče je tudi pomemben dejavnik optimalne hitrosti za porabo glede na prevoženo pot. Težišče v prednji dovoljeni točki pomeni, da bo optimalna hitrost ravno tista, tik nad hitrostjo izglisiranja. Težišče bližje zadnji optimalni točki pomeni, da bo optimalna hitrost precej nad hitrostjo izglisiranja. Pri hitrih gliserjih se dogaja, da je optimalna hitrost tudi precej nad 40 vozli.
Optimalno težišče potovalnih gliserjev bi jaz iskal po naslednjem postopku:
- najprej določit propeler, ki spusti motor do 90% dovoljenih vrtljajev in ima takrat okrog 12% slipa.
- trim na 5 stopinj in plina do območja kjer se prične največji navor motorjev.
- prestavljanje težišča dokler nima kobilica vpadnega kota okrog 5 stopinj, ali malenkost manj.
- plin do konca in kobilica mora biti še vedno pod kotom vsaj 3 stopinje.
Če si vse to dosegel in praviloma boš, daš trim dol na 3 stopinje in spustiš vrtljaje na območje optimalnega navora, ki je od zdaj naprej najnižja hitrost glisiranja! Čoln bi moral biti ravno prav dvignjen za ležerno glisiranje z optimalno porabo, ki zna biti presenetljivo nižja od dosedanje povprečne porabe (Gledano na prevoženo pot in ne na uro!), pa še manj zaganjanja bo, manj bo treba popravkov zaradi butanja valov...
Pri gliserjih, ki imajo močno pokavrano težišče, a ni možno premetavat opreme, je koristneje v rit naložit nekaj vreč peska kot izgubljat energijo z pretiranim trimom noge.
Najpogostejše posledice napačnega težišča:
a.) Težišče preveč naprej:
- plovilo se hudo nagiba v zavoj
- težko gre v zavoj, nekako se pelje kot po eni drsalki.
- močna vzdolžna oscilacija in navkljub globoko postavljeni nogi propeler zakavitira v valovitem morju.
- precejšna poraba
- potreben je pretiran trim in včasih kompenzacija z flapi. Tako nastane enaka zavora kot jo uporabljajo potniška letala kot zračno zavoro ob pristankih
- izglisiranje z šibkejšim motorjem
b.) Težišče preveč nazaj:
- za izglisiranje je potreben močnejši motor in flapi.
- vzdolžno nihanje, ki se ga ne rešiš povsem.
- navadno je to potrebno pri hitrih gliserjih z napačno oblikovanim dnom, da ob višji hitrosti še vedno dosegajo kolikor toliko soliden vpadni kot kobilice.
Dvomim, da lahko najdemo dovolj registriranih ali neregistriranih morjeplovcev za prste na eni roki, ki bi imeli tako težišče plovila. Večina se vozi z težiščem značilnim za točko a.).
Ravno prejšnji teden sem gledal v Piranskem zalivu vožnjo lepega sivo oranžnega Nor-Techa, ki je tipičen primer gliserja z preveč nazaj pomaknjenim težiščem. Ko pohodi plin zaniha že ob mirnem morju, za izglisiranje pa navkljub polnem rjovenju konjenice potrebuje več kot deset sekund. Očitno je enostavno premajhen za tako maso motorjev in bencina v riti. Nedvomno je izjemno hitra igrača, vendar si z njim ne bi želel do Kamenjaka in nazaj. V zmernih valovih po moje ne more biti bistveno hitrejši od klasične barke, ker ti ledvice ven padejo, če pohodiš plin.
@motorni;
Če se hočeš igrat z dvigovanjem propelerja je priporočljivo imet inox propeler. Takoj, ko se prične pojavljat ventiliranje aluminijast zakavitira, ker se aluminija voda ne prime. Po inoxu se napravi vodni film, ki vzdržuje mejno plast med zventilirano vodo in propelerjem. Gre nekako tako, da krak zajame zrak in pluje skozi vodo po blazini iz zračnih mehurčkov, ki kompenzirajo konice dinamičnega tlaka in deluje kot odlično mazivo, za povezavo z okoliško vodo pa poskrbijo molekule vode, ki so nalepljene na površino propelerja. Tega pri alu propih žal skoraj ni.
Z gor natrimanim propelerjem še nihče ni izglisiral, če ima nogo na pravi višini! Poseben problem je izglisiranje z površinci na Z pogon, ki se vlečejo iz vode kot megla. Bolj boš dvigal motor, težje boš zlezel iz vode brez trima in na določeni višini dviganja tudi z trimom ne boš več prišel ven brez, da motor odmakneš od zadnje stene, oziroma odrežeš del kobilice pri krmi-"notched transom".
Kdaj je težišče plovila optimalno?
Takrat, ko z nogo natrimano med 3 in 5 stopinjami glisiraš z vpadnim kotom kobilice med 3 in 5 stopinj. Torej ti torpedo pluje v smeri plovbe in nič navzdol ali navzgor. Če je čoln kolikor toliko dobro skonstruiran, pri "normalnih" hitrostih ne bo še nobenega nihanja premca.
Težišče je tudi pomemben dejavnik optimalne hitrosti za porabo glede na prevoženo pot. Težišče v prednji dovoljeni točki pomeni, da bo optimalna hitrost ravno tista, tik nad hitrostjo izglisiranja. Težišče bližje zadnji optimalni točki pomeni, da bo optimalna hitrost precej nad hitrostjo izglisiranja. Pri hitrih gliserjih se dogaja, da je optimalna hitrost tudi precej nad 40 vozli.
Optimalno težišče potovalnih gliserjev bi jaz iskal po naslednjem postopku:
- najprej določit propeler, ki spusti motor do 90% dovoljenih vrtljajev in ima takrat okrog 12% slipa.
- trim na 5 stopinj in plina do območja kjer se prične največji navor motorjev.
- prestavljanje težišča dokler nima kobilica vpadnega kota okrog 5 stopinj, ali malenkost manj.
- plin do konca in kobilica mora biti še vedno pod kotom vsaj 3 stopinje.
Če si vse to dosegel in praviloma boš, daš trim dol na 3 stopinje in spustiš vrtljaje na območje optimalnega navora, ki je od zdaj naprej najnižja hitrost glisiranja! Čoln bi moral biti ravno prav dvignjen za ležerno glisiranje z optimalno porabo, ki zna biti presenetljivo nižja od dosedanje povprečne porabe (Gledano na prevoženo pot in ne na uro!), pa še manj zaganjanja bo, manj bo treba popravkov zaradi butanja valov...
Pri gliserjih, ki imajo močno pokavrano težišče, a ni možno premetavat opreme, je koristneje v rit naložit nekaj vreč peska kot izgubljat energijo z pretiranim trimom noge.
Najpogostejše posledice napačnega težišča:
a.) Težišče preveč naprej:
- plovilo se hudo nagiba v zavoj
- težko gre v zavoj, nekako se pelje kot po eni drsalki.
- močna vzdolžna oscilacija in navkljub globoko postavljeni nogi propeler zakavitira v valovitem morju.
- precejšna poraba
- potreben je pretiran trim in včasih kompenzacija z flapi. Tako nastane enaka zavora kot jo uporabljajo potniška letala kot zračno zavoro ob pristankih
- izglisiranje z šibkejšim motorjem
b.) Težišče preveč nazaj:
- za izglisiranje je potreben močnejši motor in flapi.
- vzdolžno nihanje, ki se ga ne rešiš povsem.
- navadno je to potrebno pri hitrih gliserjih z napačno oblikovanim dnom, da ob višji hitrosti še vedno dosegajo kolikor toliko soliden vpadni kot kobilice.
Dvomim, da lahko najdemo dovolj registriranih ali neregistriranih morjeplovcev za prste na eni roki, ki bi imeli tako težišče plovila. Večina se vozi z težiščem značilnim za točko a.).
Ravno prejšnji teden sem gledal v Piranskem zalivu vožnjo lepega sivo oranžnega Nor-Techa, ki je tipičen primer gliserja z preveč nazaj pomaknjenim težiščem. Ko pohodi plin zaniha že ob mirnem morju, za izglisiranje pa navkljub polnem rjovenju konjenice potrebuje več kot deset sekund. Očitno je enostavno premajhen za tako maso motorjev in bencina v riti. Nedvomno je izjemno hitra igrača, vendar si z njim ne bi želel do Kamenjaka in nazaj. V zmernih valovih po moje ne more biti bistveno hitrejši od klasične barke, ker ti ledvice ven padejo, če pohodiš plin.
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 1 gost