S kako barko do Kanarov?

[Sea storm]

Tudi jaz sem mnenja, da tvoja jadrnica ni slaba. Kakšna sprememba v snasti. Mogoče snemljiv babystay ali innersty, da se razbremeni sila na nategu. Na babbystay pa lahko obesiš tudi viharnik. Drugo podkrižno jeklenico, ki je vpeta na prvem križu, bi lahko splejal do vpetja na palubi.
Tretja krajšava glavnega jadra. Rezervne jeklenice z že valjanim
t- komadom (zgornji del), spodnji komad pa blue-wave hitri terminal, da lahko odrežeš jeklenico na paljubno dolžino in dodaš ta terminal.

Omenil si jadrnico z daljšo in težjo kobilico. Plovba s takšno bi bila mirnejša, prijetnejša s počasnejšo frekvenco valjanja. Stabilnost pa po mojem mnenju ne bi bila dosti boljša.

[Matejc]

. Na njegovem potovanju je imel kar nakaj tehničnih težav: odpadel je propeler, kvaril se je avtopilot, okvare motorja, ena od jeklenic se je natrgala..

Torej nobenih težav s samo jadrnico...

[Sea storm]

Lahko je bilo še kaj drugega. To sem prebral v njegovi knjigi, kakšno težavo, ki jo je imel pa sem verjetno tudi pozabil.

[Marchi]

Glede na to, da je že 2x obplul svet in namerava še tretjič z isto barko, potem ni kaj dodati.
Takšni in drugačni felerčki se pa dogajajo, tudi doma je treba tesnilno na pipi zamenjat in avtopilota (ženo) podmazat

[heron]

Full keel je zgodovina. Na forumih po svetu je polno "strokovnjakov", ki iz fotelja doma pišejo neumnosti.
To ne pomeni, da je vsaka jadrnica dobra za pot čez lužo, le pa ogromno serijskih modernih jadrnic primernih.
Tule na Karibih srečujem cel kup ljudi, ki so pripluli s "finn keel in spade rudder" - torej z ozko, globoko kobilico in nepodprtim krmilom.
Tudi moja Beneteau 473 je taka.
Recimo dve barki skandinavcev, ki vsako leto jeseni prečkajo Atlantik na zahod in pozno spomladi jadrajo nazaj. Eden ima Beneteau 423, eden pa eno skandinavsko barko podobne zasnove. Oba s serijsko snastjo.
Ja, Kosija imata stalno težave s priponami, ki se trgajo, pa s pritrditvijo avtopilota, ki se lomi, pa omarice so se mu sesule, ... A Tone kar precej tera - njegove dnevne poti so impresivne za tako malo barko, pa tudi barka je precej obtežena.
Sicer je pa te dni v Ljubljani - povabite ga na pijačo, pa vam bo kaj povedal.
Ravno teža je glavna omejitev modernih jadrnic. Ko jo obtežiš čez dizajnirano težo ne jadra več tako, kot bi lahko. Ravno zaradi tega je po mojem od serijskih modernih jadrnic za pot čez lužo dobro, če si lahko privoščiš nekaj blizu 40 feetov. Barke pod 35 feeti z moderno zasnovo pač nimajo dovolj nosilnosti za vso hrano, vodo, opremo, gorivo, rezervne dele, orodje, ...
Se pa moderne barke oddolžijo z boljšimi jadralnimi lastnostmi. Jaz recimo rabim za pot Antigua-Barbuda 4 do 5 ur, prijatelj Američan na starem malem full keelerju pa 8 ur. Jaz lahko dolgo spim, pojem zajtrk, se skopam in odrinem ob destih, enajstih, on pa mora na pot najkasneje ob sedmih zjutraj.
Torej, če ne greš ravno okrog horna je tudi serijska barka OK (ne vsaka).
Poglej na primer kaj vse je lezlo čez na ARCu. Večina je velikoserijskih bark moderne zasnove.
Žal ti nisem odgovoril, ker ne poznam tvoje barke. Vozil sem recimo Elan 333 - Super barka in sem užival na njej, a je po mojem premalo stabilna za oceane. Previsok jambor, preveč jader in pretanke zajle za njen trup.
Verjetno je tudi tvoja podobna. Krasna za Jadran.

[wituri]

Pozabili ste na g. Slavca Šikonja - BEA - Y33

http://www.morjeplovec.net/forum/viewto ... hlight=bea

[polanc]

Krmilo bi eno rezervno butnil v eno kabino..Pripone zamenjaš za kak mm debelejše,vpetje pripon tud ni enormni strošek...sam upat si je treba...jaz si žal še ne zaenkrat
LP Iztok

[DR.E]

Krmilo bi eno rezervno butnil v eno kabino..Pripone zamenjaš za kak mm debelejše,vpetje pripon tud ni enormni strošek...sam upat si je treba...jaz si žal še ne zaenkrat
LP Iztok

Nasplošno je zanimiva tema to rezervno krmilo... to tudi mene večkrat spreleti, ko razmišljam o kaki čisto drugi stvari.. saj ni treba na kanare, da ti krmilo odpade.

[kavka]

Pozdravljeni!

Heron je napisal dobro izhodišče, za čez lužo rabiš precej robe in posledično je obremenitev velika.

Wituri je tudi omenil Slakonjo. Potem je tu še Ali Ulaga, Šterk...

Zakonca Kosi jadrata z Y37.

Moje mnenje je, da je veliko odvisno od človeka (od tistega ki se odloči v kakšnem vremenu bo še plul). Barke ponavadi zdržijo veliko več kot človek, razen če ne pride do kakšnih ekstremnih situacij (odpoved komponent zaradi dotrajanosti, itd.).

Lep pozdrav!

[polanc]

Evo mojo letošnjo izkušnjo,ko sva z ženo jadrala zelo daleč od oceanov...pred Brioni.Burja je nažigala za naju amaterja ZELO, 35 vozlov ,merjeno z ročnim merilnikom in NAPAKA ,ker sem zadržal celo glavno jadro in genovo skoraj pol zvil,Barka ni bila uravnotežena in še ta slabost, da ima krmilo os čisto spredaj..Postalo je tako težko,da sva ga morala na moč držati in še je barka zavijala v veter.Pred mesecem sem videl kako nagnita je bila argola in kako srečo sva imela, da se takret pred Brioni ni zlomila...Katastrofa bi bila v minuti,ki sem bil cca 100 m ob otoku na priveterni strani..Bog me je pazil..
LP Iztok

[Marjan Tomki]

Tepeš je šel - mislim, da - s Y40.

Dolžina ni tak problem kot - bolj po moje oblika podvodnega dela. Recimo Angelži na ybw.com dosti opevajo Contesso 26; ampak ta mala barčica ima "full keel".

Je pa res, da je to teorija ... v praksi pa je marskaj drugače.

To, kar je napisal Heron o hitrosti, pomeni tudi varnost, saj lahko stegneš pred viharjem, ki te na počasnejši barki ujame.

Barka na zgornji sliki je videti narejena, da prenese nasedanje na pesek in da ji zelo težko odbiješ krmilo. Imam vtis, da bi tudi sorazmerno OK prenesla udarec v plavajoč štor ali kaj podobnega.

Pri nekaterih vrstah čaranja pred valovi v viharju ('heave to' - Slo naj bi bilo 'pritajitev') naj bi se taka barka barka obnašala opazno drugače kot sedanje najbolj običajne z ozko in globoko kobilico in samostoječim listom krmila.

Najbrž pa ne bi nič bolje prenesla udarjanja v skale in zelo zelo verjetno bi jo enako kot novejše sesul tudi dober udarec v potopljen kontejner.

Mislim pa, da bi se lahko precej naučili iz težav, ki so jih preživeli (ali pa zaradi njih izpadli) punca in fantje na Vendee Globe:

8 bark od 20 izpadlo, 7 neposredno, 1 posredno zaradi poškodb
Thomson kaj laminiral vsakih nekaj dni, udarci ob plavajoče predmete so mu razsuli mislim da vse hidrogeneratorje, ki so mu bili primarni vir elektrike; pravzaprav je vsakič pri tem 'butnil' in potem krpal kaj okrog krmila, ki je pa na tisti barki videti tako, da je normalno na privetrni strani dvignjeno in ga je torej udarec vrgel v zgornji položaj, namesto čisto raztreščil
število in raznolikost poškodb sta izjemna - vključno z enim zlomljenim in provizorno zakrpanim zobom

[mirante]

Z elanko 295 greš lahko do Kanarskih otokov brez prevelikih zadržkov in brez kakšne posebne dodatne opreme, le vremenske napovedi moraš dnevno spremljati in v slabem vremenu se ti ne sme muditi ter ob močnejšem vetru ne jadrati s preveč jadri. Ko prideš v novo državo, kupiš USB ključek in imaš povsod internet (vremenske napovedi) na svojem računalniku na barki.
Na Poti do Kanarskih otokov je odprtega morja med posameznimi otoki za največ po dva dni normalnega neprekinjenega jadranja in se v primeru napovedi močnejšega vetra vedno lahko kje pravočasno skriješ v kakšen zaliv ali marino.
Za daljše poti boš sproti ugotovil, kaj bi bilo potrebno okrepiti, dodelati in kaj od opreme dodatno nabaviti.
Po svetu vidiš tudi manjše in dotrajane barke, za katere se čudiš, kako so z njimi prijadrali do tja. Slabša kot je barka, na več sreče moraš na dolgih poteh računati, saj se viharju na oceanu včasih ne moreš izogniti.
Za čezoceanske poti bi priporočal barko daljšo od 10 m - zaradi varnosti in udobja.
Zaupanje v barko se pridobi z jadranjem na njej (tako kot pravijo tudi drugi) v težjih pogojih, z izkušnjami pa se vse bolj zavedaš, da včasih (ne glede na opremo barke) potrebuješ tudi srečo.
Za pot se ustrezno pripraviš (veliko informacij se dobi na spletu), nekaj časa zraven "sanjaš", potem pa se enkrat odločiš in izpluješ. Tako kot od Pirana do Umaga se vsaka pot začne s prvo miljo.

Skokica ima v primerjavi s serijsko Y40 nekoliko okrepljeno le "sidrišče/pritrdišče" kobilice ter spoj trupa in palube ter morda nekaj debelejšo os krmila.
Jambor z vsemi priponami je oceanski, pripone pa so se trgale ob dolgotrajnem orcanju v močnem vetru in proti vetru primernim valovom.

[Sea storm]

Jadrnice s full-kilom se opuščajo. Prisotne so predvsem še na motor-sejlerjih. Zgornja varijanta je izboljšana varijanta full-kila in sicer modified full-kil (kobilica ne gre čez celotno dolžino vodne linije, na premcu je nekoliko odrezana).
Takšne jadrnica imajo dobro smerno stabilnost. Slabost je da je počasna, ker ima veliko večjo omočeno površino, kar predstavlja dodaten upor in počasna je v obratih.

[heron]

Jadrnice s full-kilom se opuščajo. Prisotne so predvsem še na motor-sejlerjih. Zgornja varijanta je izboljšana varijanta full-kila in sicer modified full-kil (kobilica ne gre čez celotno dolžino vodne linije, na premcu je nekoliko odrezana).
Takšne jadrnica imajo dobro smerno stabilnost. Slabost je da je počasna, ker ima veliko večjo omočeno površino, kar predstavlja dodaten upor in počasna je v obratih.

Ja, pa v rikverc so nevodljive. Zanos propelerja je pri počasni vožnji nazaj močnejši, kot pa prime krmilo. To ni ovira na odprtem morju, je pa težko tako barko spravit v marino, se s krmo vezati na pomol ali zapeljati v "bazen" za dvig barke, ...
Če ni čisto nič bočnega vetra še gre, a to je itak utopija.

[Grega295]

@Grega
V vsako barko in opremo moraš pridobiti zaupanje, da se potem počutiš varno. To pa lahko pridobiš le tako, da eno sezono ne gledaš vremenskih napovedi in se podaš na pot, kadarkoli in kjerkoli. Malo pretiravam, ampak sosed iz marine, je storil ravno to.

Ja, Marchi to imaš popolnoma prav. Tudi ostale komentarje sem večkrat prebral in so mi kar dali misliti.

Se mi zdi, da se vsak lastnik prej ko slej znajde na razpotju; ko se potiho odloča ali bo še naprej delal izboljšave na obstoječi barki ali pa bo zaradi takih in drugačnih pomislekov počasi začel gledati za novo in obstoječo zgolj še uporabljal, tako kot je.

Tole sem šel že skoraj gledati ...
http://www.mornar.net/view/ad.asp?ID=143098

Menim, da bo pa bolj pravilna pot izboljšati in urediti obstoječo; seveda postopoma prek več let. Ob preskoku iz ene na drugo barko te to stane hitro 10-15k (in seveda mnogo več), ampak za to vsoto odpravim jaz skoraj vse obstoječe hibe in nabavim lep spisek opreme ... tudi take, ki bi prišla prav čez 10 let, ko bom šel na Kanare

Hvala vsem za odgovore.