Arc
Moderatorji: moderator2, Marchi, moderator
-
Marjan Tomki
- Admiral
- Prispevkov: 6231
- Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
- Kraj: Ljubljana
RIBA (pa ne prva...)
December 9
... riba brzi 100km/h proti zahodu. Ko se po 3 minutah ustavi in začne dihati, jo začnem vleči proti sebi. Vmes nori levo desno, izvlekla je vsaj 250m laksa, na roli ga imam še 250m. Riba je končno prava RIBA. ...
Več na njihovem blogu na povezavi višje v temi...
Correct me if I am wrong, please.
Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...
Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...
Mene najbolj zanima ali lahko 20 dni ne počnem nič, oziroma zgolj plujem, gledam ocean, jem in spim?
V vsakdanjem življenju pustimo, da nas vedno preganja čas in ko nekaj naredimo si že damo nove naloge.
Ali ta neposredni stik z naravo spremeni človeka?
Ali ga upočasni, umiri in nauči, da živi in uživa v sedanjosti?
Podobne misli so bile na blogu, ampak na koncu človeku postane nerodno, ker iskrene intimne egzistencialne misli deli z vsemi in se odloči ponuditi "akcijo", svoje misli pa zadrži zase.
V vsakdanjem življenju pustimo, da nas vedno preganja čas in ko nekaj naredimo si že damo nove naloge.
Ali ta neposredni stik z naravo spremeni človeka?
Ali ga upočasni, umiri in nauči, da živi in uživa v sedanjosti?
Podobne misli so bile na blogu, ampak na koncu človeku postane nerodno, ker iskrene intimne egzistencialne misli deli z vsemi in se odloči ponuditi "akcijo", svoje misli pa zadrži zase.
-
Rok-11
- Admiral
- Prispevkov: 1211
- Pridružen: Ne Avg 17, 2008 09:58
- Kraj: Ljubljana, Ribiška vasica - It.
ECHO napisal/-a:Mene najbolj zanima ali lahko 20 dni ne počnem nič, oziroma zgolj plujem, gledam ocean, jem in spim?
V vsakdanjem življenju pustimo, da nas vedno preganja čas in ko nekaj naredimo si že damo nove naloge.
Ali ta neposredni stik z naravo spremeni človeka?
Ali ga upočasni, umiri in nauči, da živi in uživa v sedanjosti?
...
Imho... ne, človek je, kakršnega se sam naredi iz danih možnosti.
Torej nekomu bo to ustrezalo, drug bo skoraj znorel od "hudega".
Sicer pa se da točno tako živeti tudi na morjeplovskih dopustih v Jadranu - in komur zadeva ustreza je lahko že (ali pa še bo) poskusil. Le kopno se vidi precej več kot na oceanu...
-
Marjan Tomki
- Admiral
- Prispevkov: 6231
- Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
- Kraj: Ljubljana
Tudi jaz menim, da so odzivi različnih ljudi - in posadk - različni.
Nekateri lahko prenašajo, da od obzorja do obzorja ure in ure, včasih dneve in dneve ni videti nič...
Drugi prav v istem vidijo neskončno spreminjanje vremena, pa dogodek z drugo ribo, pa...
Tretji pa morda pri istem trpijo od dolgčasa.
Na določenih področjih zna biti tudi vreme tudi dalj časa stabilno, torej iz dneva v dan podobno. Potem enkrat dobro nastaviš jadra, nastaviš avtopilot in - za koga - dolgčas. Zlasti je sitno, če je to 'stabilno vreme' brezvetrje oziroma bonaca.
Če si nagnjen k temu, da ti je v takem dolgčas, zna priti prav primerno branje, glasba, teme za pogovor... lahko pa da kdo tudi enostavno ni za na tako pot.
Tudi je odvisno, kolikšna je posadka in kako si sledijo straže. Tu so na krovu trije in piše, da se menjajo na tri ure... Torej verjetno tri ure spiš, tri ure počneš kaj za barko (kuhaš, vzdrževanje česa na barki, sprejem vremenske karte...) in morda bereš, poslišaš glasbo (če ni na slušalke je dobro, da imajo vsi podoben okus...) in spet znova od začetka. Že spati v koščkih po tri ure nekaterim ne gre zlahka.
Sicer pa se spomnimo: lani smo v takem času spremljali Vendee Globe in tam je blizu tri mesece gnal vsako jadrnico en sam človek.
Najbrž je - kar zadeva dolgčas - najtežje prenašati straže v rezvetrju, torej ko ne piha in barka več ali manj stoji na mestu na valovih (kolikor sem prebral, so gorivo razen namenskega za elektriko itn. večinoma že pokurili)
Po drugi plati pa če kdo preživi kak hud rodeo, takrat sanja najbrž sanja o bonaci.
Nekateri lahko prenašajo, da od obzorja do obzorja ure in ure, včasih dneve in dneve ni videti nič...
Drugi prav v istem vidijo neskončno spreminjanje vremena, pa dogodek z drugo ribo, pa...
Tretji pa morda pri istem trpijo od dolgčasa.
Na določenih področjih zna biti tudi vreme tudi dalj časa stabilno, torej iz dneva v dan podobno. Potem enkrat dobro nastaviš jadra, nastaviš avtopilot in - za koga - dolgčas. Zlasti je sitno, če je to 'stabilno vreme' brezvetrje oziroma bonaca.
Če si nagnjen k temu, da ti je v takem dolgčas, zna priti prav primerno branje, glasba, teme za pogovor... lahko pa da kdo tudi enostavno ni za na tako pot.
Tudi je odvisno, kolikšna je posadka in kako si sledijo straže. Tu so na krovu trije in piše, da se menjajo na tri ure... Torej verjetno tri ure spiš, tri ure počneš kaj za barko (kuhaš, vzdrževanje česa na barki, sprejem vremenske karte...) in morda bereš, poslišaš glasbo (če ni na slušalke je dobro, da imajo vsi podoben okus...) in spet znova od začetka. Že spati v koščkih po tri ure nekaterim ne gre zlahka.
Sicer pa se spomnimo: lani smo v takem času spremljali Vendee Globe in tam je blizu tri mesece gnal vsako jadrnico en sam človek.
Najbrž je - kar zadeva dolgčas - najtežje prenašati straže v rezvetrju, torej ko ne piha in barka več ali manj stoji na mestu na valovih (kolikor sem prebral, so gorivo razen namenskega za elektriko itn. večinoma že pokurili)
Po drugi plati pa če kdo preživi kak hud rodeo, takrat sanja najbrž sanja o bonaci.
Correct me if I am wrong, please.
Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...
Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...
@ Rok-11
No...malo drugače je, če imaš možnost priti do kopna, ko imaš vsega dosti, kot da nimaš druge izbire, kot da greš naprej in pluješ noč in dan.
Že 16 ur neprekinjene plovbe je za nekatere nočna mora, da ne govorim o 20 tih dneh na odprtem morju.
Drugače imata oba prav...vse je odvisno od tipa človeka in zato me zanima prečkanje Atlantika, da spoznam tudi samega sebe.
Sicer mi ni jasno, zakaj se je Janez odločil za tri urno stražo. Kot v vojski
Mislim, da te taka straža na daljši rok izčrpa. Nisi niti naspan niti spočit.
Nekateri imajo 6 urno stražo. Če so trije je 12 h vmes.
Sicer pa se da točno tako živeti tudi na morjeplovskih dopustih v Jadranu - in komur zadeva ustreza je lahko že (ali pa še bo) poskusil. Le kopno se vidi precej več kot na oceanu...
No...malo drugače je, če imaš možnost priti do kopna, ko imaš vsega dosti, kot da nimaš druge izbire, kot da greš naprej in pluješ noč in dan.
Že 16 ur neprekinjene plovbe je za nekatere nočna mora, da ne govorim o 20 tih dneh na odprtem morju.
Drugače imata oba prav...vse je odvisno od tipa človeka in zato me zanima prečkanje Atlantika, da spoznam tudi samega sebe.
Sicer mi ni jasno, zakaj se je Janez odločil za tri urno stražo. Kot v vojski
Mislim, da te taka straža na daljši rok izčrpa. Nisi niti naspan niti spočit.
Nekateri imajo 6 urno stražo. Če so trije je 12 h vmes.
Ampak 6 urni interval pomeni tudi, biti na preži od 00 do 06, kar pa je kriza in nevarno. Pri 3 urnem intervalu pa imaš ponoči spanja 6ur, kar zadostuje.
Recimo v težkem morju, nihče ne zdrži pod palubo več ur, zato je mogoče bolje, da so intervali straže krajši, da se okolje in opravila menjajo pogosteje.
V vojski smo pa imeli 2 urni interval, če se prav spomnim, treh stražarjev in potem na straži smrčali naprej, pod pokritimi tanki v hangarju.
Recimo v težkem morju, nihče ne zdrži pod palubo več ur, zato je mogoče bolje, da so intervali straže krajši, da se okolje in opravila menjajo pogosteje.
V vojski smo pa imeli 2 urni interval, če se prav spomnim, treh stražarjev in potem na straži smrčali naprej, pod pokritimi tanki v hangarju.
Zanimivo s temi strazami, ki jih nekateri jemljejo sila resno, po drugi strani pa Tone/Vesna z Malo (trenutno (ze) v Novi Zelandiji) redkokdaj strazita - vsaj po blogu sodec.
Tipicno Tone napise, da skrajsa jadra, zmanjsa hitrost in veselo oba spat. Je pa res, da ima Mala vso zivo elektronsko, radarsko, AISovsko (in ostalo opremo), ki ji zgleda zaupata.
No saj, roko na srce, kaj pa straza sploh pocne/lahko naredi? Backup za elektroniko v primeru napake na elektronski opremi (radar, AIS, skrenitev z kurza, ...)? Opazovanje vremena - nenadne nevihte itd? Nenadni kvar opreme (trganje jadra, ..)? (si predstavljam, da se hitro zbudis v obeh primerih).
To, kar se je naredilo Ciaotu pa itak nobena straza ne prepreci...
Mogoce lahko Heron komentira, ki mislim, da tudi vecinoma strazi (in da je ze 1x omenjal Toneta, ki pa vecinoma "mirno" spi...)
Tipicno Tone napise, da skrajsa jadra, zmanjsa hitrost in veselo oba spat. Je pa res, da ima Mala vso zivo elektronsko, radarsko, AISovsko (in ostalo opremo), ki ji zgleda zaupata.
No saj, roko na srce, kaj pa straza sploh pocne/lahko naredi? Backup za elektroniko v primeru napake na elektronski opremi (radar, AIS, skrenitev z kurza, ...)? Opazovanje vremena - nenadne nevihte itd? Nenadni kvar opreme (trganje jadra, ..)? (si predstavljam, da se hitro zbudis v obeh primerih).
To, kar se je naredilo Ciaotu pa itak nobena straza ne prepreci...
Mogoce lahko Heron komentira, ki mislim, da tudi vecinoma strazi (in da je ze 1x omenjal Toneta, ki pa vecinoma "mirno" spi...)
No če ste me že izzvali bom povedaj moje mjenje o stražah.
Na Heronu je vedno aktivna straža. To pomeni, da je nekdo popolnoma oblečen in pripet s pasom.
Kaj dela in kako aktivno vozi je pa odvisno od tega kje smo in kakšno je morje.
V priobalnem pasu je straža ves čas zunaj in opazuje okolico. Seveda gre po lastni oceni nahko dol in si skuha kavo ali čaj, naredi sendvič ali gre na WC. Praviloma je v priobalnem pasu veter bolj spreminjajoč in je itak potrebno večkrat potrimat jadra. Nikoli ne veš, kdaj boš naletel na ribiča, ki je vrgel mrežo ali parangal, ugasnil vse luči in malo zadremal. Ker noben ribič nima oblečenega rešilnega jopiča in ker jih veliko ne zna plavat ocenjujem, da obstaja realna nevarnost, da koga ubijemo, če ga povozimo.
Na odprtem je režim v lepem vremenu bolj sproščen. Straža lahko celo malo zadrema v kokpitu, a le za par minut. Najmanj na 15 minut sledi podroben pregled obzorja. V ta namen imam mehansko uro za kuhanje jajčk. Seveda sta AIS in radar ponavadi vključena. Radar na dolgih oceanskih valovih ni tako učunkovit, kot blizu obale in lahko spregleda manjši čoln, ali pa piska za vsak malo večji val. Ais je super, a manjši ribiči in jadrnice ga nimajo. In rano take radar težko zazna.
Sprobali smo že vse žive varijante straž (a v glavnem po bolj toplem vremenu - še najbolj hladna pot je bila pasaža Split-Koper novembra).
1) Solo: Solo prečenj ne delam, ker smatram da na ta način ni mogoče zagotoviti potrebne straže
2) Dve osebi (midva z mojo drago): neformalen režim, ona prevzame večerno stražo, jaz grem spat ob kakšnih osmih. Ko se ji spi me pride zbudit (ponavadi med 2 in 3 uro) in takrat prevzamem do jutra (recimo do 8 ali 9). Skupaj spijeva kavico, potem se grem pa jaz še za kakšno uro zleknit, potem pa še ona.
3) Tri osebe: tak režim smo imeli čez Atlantik nazaj in se je zelo obnesel: fiksne ure 0-4, 4-8, 8-12, in tako naprej. Prednost fiksne ure: vedno veš kdaj si na vrsti - podnevi in ponoči imaš isto uro. Padeš v ritem in gre. Štiriurna straža je še dovolj kratka, da jo lahko zdržiš (ob predpostavki, da avtopilot deluje), 8 ur vmes pa dovolj dolgih, da se tudi naspiš, naješ, itd. Tadej je imel "ta hudo" izmeno (0-4), jaz, kapitan 4-8 - a sem bil zadolžen za vzdrževanje barke, delanje vode, elektrike, itd. Lili pa 8-12, a je vodila celo kuhinjo.
4) Štiri osebe: Smo imeli parkrat, tudi s fiksnimi urami a 3 urne straže. Še vedno po en na straži.
5) Pet oseb: To smo imeli čez Atlantik tja grede. 3 user straže, 9 ur prosto za ostalo posadko, jaz in Lili pa sva si izmenjevala po eno stražo, ker je imela ona veliko dela s kuharijo za 5 ljudi, jaz pa z vzdrževanjem vseh sistemov na barki, pa tudi mene so bidili vsakič, ko se je izkazala potreba (kar niti ni bilo tako redko).
6) Šest oseb ali več: v takem režimu smo delali le krajše poti - recimo ena do dve noči skupaj na poti. Straže so bile dvojne (po dva naenkrat), 3 ure straže, 6 prosto. To je bilo predvsem v času, ko niso bili vsi člani posadke sposobni samostojno prevzeti straže. Sam krajšati jadra ob dveh ponoči je nekaj drugega, kot podnevi, ko vse vidiš.
Ko smo pluli čez več časovnih con smo ladijski čas prestavljali opolnde in tista straža se je ustrezno skrajšala ali podaljšala.
Vedno smo tudi vodili ladijski dnevnik (pozicija, smer, hitrost, veter, vreme, opažanja, energije, ure motorja).
Od vseh opcij mi je najboljše, če nas je na pasaži 3 ali 4 osebe.
Samo dva je naporno (razen, če zaupaš elektroniki in greš spat),
5 pa je že logistični problem (kuhanje, spanje, prtljaga, zaloge...) tudi na 47 čeveljski barki.
Na Heronu je vedno aktivna straža. To pomeni, da je nekdo popolnoma oblečen in pripet s pasom.
Kaj dela in kako aktivno vozi je pa odvisno od tega kje smo in kakšno je morje.
V priobalnem pasu je straža ves čas zunaj in opazuje okolico. Seveda gre po lastni oceni nahko dol in si skuha kavo ali čaj, naredi sendvič ali gre na WC. Praviloma je v priobalnem pasu veter bolj spreminjajoč in je itak potrebno večkrat potrimat jadra. Nikoli ne veš, kdaj boš naletel na ribiča, ki je vrgel mrežo ali parangal, ugasnil vse luči in malo zadremal. Ker noben ribič nima oblečenega rešilnega jopiča in ker jih veliko ne zna plavat ocenjujem, da obstaja realna nevarnost, da koga ubijemo, če ga povozimo.
Na odprtem je režim v lepem vremenu bolj sproščen. Straža lahko celo malo zadrema v kokpitu, a le za par minut. Najmanj na 15 minut sledi podroben pregled obzorja. V ta namen imam mehansko uro za kuhanje jajčk. Seveda sta AIS in radar ponavadi vključena. Radar na dolgih oceanskih valovih ni tako učunkovit, kot blizu obale in lahko spregleda manjši čoln, ali pa piska za vsak malo večji val. Ais je super, a manjši ribiči in jadrnice ga nimajo. In rano take radar težko zazna.
Sprobali smo že vse žive varijante straž (a v glavnem po bolj toplem vremenu - še najbolj hladna pot je bila pasaža Split-Koper novembra).
1) Solo: Solo prečenj ne delam, ker smatram da na ta način ni mogoče zagotoviti potrebne straže
2) Dve osebi (midva z mojo drago): neformalen režim, ona prevzame večerno stražo, jaz grem spat ob kakšnih osmih. Ko se ji spi me pride zbudit (ponavadi med 2 in 3 uro) in takrat prevzamem do jutra (recimo do 8 ali 9). Skupaj spijeva kavico, potem se grem pa jaz še za kakšno uro zleknit, potem pa še ona.
3) Tri osebe: tak režim smo imeli čez Atlantik nazaj in se je zelo obnesel: fiksne ure 0-4, 4-8, 8-12, in tako naprej. Prednost fiksne ure: vedno veš kdaj si na vrsti - podnevi in ponoči imaš isto uro. Padeš v ritem in gre. Štiriurna straža je še dovolj kratka, da jo lahko zdržiš (ob predpostavki, da avtopilot deluje), 8 ur vmes pa dovolj dolgih, da se tudi naspiš, naješ, itd. Tadej je imel "ta hudo" izmeno (0-4), jaz, kapitan 4-8 - a sem bil zadolžen za vzdrževanje barke, delanje vode, elektrike, itd. Lili pa 8-12, a je vodila celo kuhinjo.
4) Štiri osebe: Smo imeli parkrat, tudi s fiksnimi urami a 3 urne straže. Še vedno po en na straži.
5) Pet oseb: To smo imeli čez Atlantik tja grede. 3 user straže, 9 ur prosto za ostalo posadko, jaz in Lili pa sva si izmenjevala po eno stražo, ker je imela ona veliko dela s kuharijo za 5 ljudi, jaz pa z vzdrževanjem vseh sistemov na barki, pa tudi mene so bidili vsakič, ko se je izkazala potreba (kar niti ni bilo tako redko).
6) Šest oseb ali več: v takem režimu smo delali le krajše poti - recimo ena do dve noči skupaj na poti. Straže so bile dvojne (po dva naenkrat), 3 ure straže, 6 prosto. To je bilo predvsem v času, ko niso bili vsi člani posadke sposobni samostojno prevzeti straže. Sam krajšati jadra ob dveh ponoči je nekaj drugega, kot podnevi, ko vse vidiš.
Ko smo pluli čez več časovnih con smo ladijski čas prestavljali opolnde in tista straža se je ustrezno skrajšala ali podaljšala.
Vedno smo tudi vodili ladijski dnevnik (pozicija, smer, hitrost, veter, vreme, opažanja, energije, ure motorja).
Od vseh opcij mi je najboljše, če nas je na pasaži 3 ali 4 osebe.
Samo dva je naporno (razen, če zaupaš elektroniki in greš spat),
5 pa je že logistični problem (kuhanje, spanje, prtljaga, zaloge...) tudi na 47 čeveljski barki.
Lep pozdrav, Tomaž.
Heron je nazaj z druge poti po svetu in že težko čakam na naslednji odhod.
Takrat se bo vrnil tudi dnevnik na: www.sailmala.com/heron
Ali občasno blog v Angleščini na: www.heronsailing.blogspot.com/
Heron je nazaj z druge poti po svetu in že težko čakam na naslednji odhod.
Takrat se bo vrnil tudi dnevnik na: www.sailmala.com/heron
Ali občasno blog v Angleščini na: www.heronsailing.blogspot.com/
Evo, kdor je preko bloga ali kako drugače spremljal naše dogodivščine z Rheo na Atlantiku....zmontiral sem še film.
Klik: https://www.youtube.com/watch?v=zN1oVgWX56Q
LP, BlažH
Klik: https://www.youtube.com/watch?v=zN1oVgWX56Q
LP, BlažH
Aaaaaahhhhh! Lažje se diha!
Hvala za tale filmček!
Super ste se imeli!
Daj v tej temi odpri novo in zapiši kaj več o vašem podvigu, pa link z videom prilepi tudi tja in kakšno slikco.
Da se bomo malo naslajali in fantazirali.
Hvala za tale filmček!
Super ste se imeli!
Daj v tej temi odpri novo in zapiši kaj več o vašem podvigu, pa link z videom prilepi tudi tja in kakšno slikco.
Da se bomo malo naslajali in fantazirali.
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 2 gosta