Krajšava jader

[Joško]

Lansko jadranje po Grčiji mi je dalo vedeti, da moram nekaj urediti z jadri, predvsem z genovo!
Genovo imam iz zelo močnega materiala, vsled tega je tudi kar precej pretežka. Zato mi v lahkem vetru ne deluje (vleče) kot bi morala. Če pa je veter krepko čez 20 kts pa moram kot vsi, krajšati. Začel sem razmišljati, zakaj potem sploh potrebujem 120% genovo. Naštimam si normalen flok 100%, za lažje vetrove do 15 kts pa lahko genovo ali drifter. Vpnem pa ga na isto mesto kot gernacker!
Seveda sem prej upošteval nasvete izkušenih jadralcev, ki pa so čez čas spremenili mnenje!
Zanima me vaše mnenje. So tudi vaše genove prevelike?

[igorb]

pozdravljen

jadro ni nikoli preveliko,jaz imam tudi veliko genovo ampak ko zapiha jo pač malo bolj spravim, plus ki ga vidim v tem je,da ko imam šibak veter v hrbet jo tangumiram in tangum zvežem na bitvo spredaj,to operacijo lahko naredim sam in je naenostavnejša.

lep pozdrav

[Joško]

S tem se ne bi strinjal!

Takoj, ko samo malo poviješ genovo, le ta izgubi obliko. Hitrost jadrnice se zaradi tega bistveno zmanjša. Res pa je, da tega ob močnem vetru ne zaznaš.

[igorb]

pozdravljen

imaš prav vendar dvomim da je med nami 10% ljudi ki znajo oz so sposobni
pri minimalnem vetru tako natrimat jadra da dobimo 80% izkoristek oz sploh nimamo takih jader,in tudi navijalna jadra niso regatna in trimaš genovo oz flok in imaš navijalno glavno jadro??
drugo je kdo si upa bolj v piranskem zalivu in dokler smo blizu kopna"ograjca v vodo" barka pri ograjci v vodo ni hitra,vendar slike in spomini so pa lepi,barka škripa in joče vsi mislijo da so na america"s cup, 20 minut do prvega zavetja,ajde upalimo motor ker preveč piha,vsi gostilniški pogovori se začnejo se spomniš kako smo bili nagnjeni in kako je pihalo,komaj smo prišli v marino-en moj kolega pravi "još uvek je more predobro"
jaz jadram tako ker na barki vse naredim sam,ok žena mi drži krmilo pri manevrih,kar je bilo prej omenjeno kdaj krajšat jadra dober znak za krajšavo je tudi trdo krmilo takrat z barko nekaj ni v redu.
in seveda jadrat v hudem vetru 2 uri ali 2 dni razlika je očitna.

lep pozdrav

[marjan5]

Joško jz razmišljam bolj o cutter stayu, ki bi bil snemljiv pa pol na njega flok ali nebodigatreba viharni flok. Drgač pa za prva jadra se mi zdi tkole gennaker, 120% genova, flok na cutter stayu in maš skori za vse prilike jadra
LP Marjan

[Joško]

No pri meni so vloge zamenjane.

Kapetan je vedno in vedno samo za krmilom! Še z mrzlim pivom hočem bit postrežen! Res pa na koncu pomagam pri zategovanju štrikov, ko njej ne gre več.

Sicer pa je tako kot praviš; pa vsak ima svojo teorijo. Nekateri se vseskozi učimo in prilagajamo, drugi pa terajo svoje zgodbe v nedogled.
Je pa zanimivo poslušat, nekaj dobrega se vedno izcimi.

LP

[Marjan Tomki]

Jaz krajšam predvsem zato, ker mi ni vseeno če pade jambor ali pa se strga jadro. Itak se jadra precej zmatrajo medtem ko nekontrolirano opletajo in njihova življenjska doba se precej skrajša. Govorim o cruser jadrnicah, ne o regatnih, kjer je vse malo bolj na meji in sponzorji "dostavljajo" jadra po tekočem traku.

Marchi, dobro si povedal, zakaj krajšaš. Jaz pa sem pisal o tem kdaj (za veter v bok in ostro v veter) - in zakaj tedaj, in kako ugotoviš maksimum še dobrega nagiba (preden začne padati hitrost) za določen tip barke.

Ta nagib je pri večini manjši, kot mislijo mnogi skiperji, in če prilagodiš površino in konfiguracijo jader optimumu nagiba in zanosa, se navadiš ne da bi pomislil krajšati (ali menjati za manjše jadro) prej, preden je položaj kritičen. Tako veliko redkeje pride tudi do tega, da bi te sunek vetra ujel z veliko preveč jadri, ko bi pri popuščanju - da te ne položi - ali snemanju lahko kaj razcufalo.

Kako sem prišel do kar nekaj jadranja v razmeroma močnih vetrovih?

Na Mic-Ticovi barki smo na jesenskih in pomladanskih jadranjih kar nekajkrat naleteli na razmeroma močan veter. Jadrali smo v takem (recimo 8 bf, zaradi zavetja za otoki malo valov, ampak max sunki burje čez 50 kt). Izpluli smo v prvi polovici marca ok. desete ure z Ista še na polna jadra, šli ok. 8 vozlov; kaki dve uri kasneje smo šli na meter in pol (rol) glavnega in dva metra genove še vedno ok. 8 vozlov in z nekaj težavami (genova se ni pustila bolj zrolati - takrat je bila barka ravno prevzeta in to še ni bilo poštimano) samo skozi vhod v zaliv na Mali Lošinj. Ves ostali čas je bila barka lepo vodljiva.

(Ko najdem slike, bom prilepil, kako so bila obrakrat jadra).

Ko je bil naslednji dan veter še močnejši in morje višje, smo šli na pico in izpluli naslednji dan, ko se je spet malo pomirilo.

Mic-Tic dobro trima jadra,

ampak je kot skiper avtokrat (kateri pa ni?). Ampak zato ni bilo mogoče poskusiti, če je mogoče narediti kaj bolje, oziroma zakaj kaj deluje in kaj ne.

To sem potem lahko preizkusil na Mini-12, in s to na jezerih, kjer ni prostora, da bi se razvili valovi, zna pa dobro pihati in veter je lahko tudi veliko bolj spremenljiv, kot običajno na morju.

Ko sem gledal, do kod gre, mi je v njej kar nekajkrat pljusknilo čez rob, tako da je bilo kdaj tudi treba izplat nekaj vode. Nikoli pa ga nisem polomil toliko, da bi me položilo.

Videl pa sem tudi ob sunku vetra med obratom do vrha zalito barko - in še kaj, ampak pri tem tipu to ni ne nevarno in - če ravnaš še vedno približno prav - tudi ne razsuje ne jadra ne jambora. (Čeprav je tisti, ki ga je takrat zalilo potem rekel, da bo imel o čem pripovedovat vnukom, potem ko sem ga z drugo mini-12 povlekel do obale in sva izplala vodo - in potem je šel dokončat plov regate).

Slabe 4 m dolga barčica gre nekaj nad 6 vozlov kontrolirano in še dva vozla več ne čisto kontrolirano (nisem videl dogodka, ampak je bil tisti dovolj dobro preplašen, da mu verjamem).

Torej - v teh okoliščinah lahko poskusiš reči, ki jih na večjih barkah ne moreš, ne da bi moral imeti sponzorje za vsakič nova jadra - in še če jih razcufaš, stane prvo jadro 120 € (vsaj lani mislim da je bilo nekaj takega).

[Marjan Tomki]

Lansko jadranje po Grčiji mi je dalo vedeti, da moram nekaj urediti z jadri, predvsem z genovo!
Genovo imam iz zelo močnega materiala, vsled tega je tudi kar precej pretežka. Zato mi v lahkem vetru ne deluje (vleče) kot bi morala. Če pa je veter krepko čez 20 kts pa moram kot vsi, krajšati. Začel sem razmišljati, zakaj potem sploh potrebujem 120% genovo. Naštimam si normalen flok 100%, za lažje vetrove do 15 kts pa lahko genovo ali drifter. Vpnem pa ga na isto mesto kot gernacker!
Seveda sem prej upošteval nasvete izkušenih jadralcev, ki pa so čez čas spremenili mnenje!
Zanima me vaše mnenje. So tudi vaše genove prevelike?

Joško, kot si domneval, se ti zato, ker je genova iz pretežkega materiala, v lahnem vetru težje dvigne. Verjetno ima tudi preveč trebuščka za all-round jadro - ko jo zrolaš, se močna tkanina noče po robovih stegniti in zato ne moreš poravnat trebuha, ko bi za večjo hitrost želel, da je razviti del jadra bolj plosk.

Igorb, Joškova genova ni toliko prevelika, ampak pretežka (iz premočne, pretežke, pretoge tkanine). Za genovo, ki je krojena za večnamensko, pa velja, kar si napisal.

Ne drži pa, da tega ne zaznaš pri močnem vetru. Če zaradi pretoge tkanine ne moreš poravnati trebuščka, potem imaš jadro zgubano. Takrat sil ne prenašajo vse niti, kar pomeni lokalne preobremenitve, kar za jadro ni dobro tudi, če preprečiš trepetanje.

Normalen flok namesto tega bo peljal hitreje in tudi lepše obvladano v močnejšem vetru, ker bo (tudi če bo rol) trebušček pri pol-zvitem floku bolj prave oblike.

Drifter na pritrdišču za genaker (najbrž poševnik ali račji klun) pa je verjetno optimalna rešitev - tudi špinakerjeva (genakerjeva) dvižnica bo OK, saj je praviloma dovolj nad pritrdiščem zgornjega rogla prvega jadra.

Utegneta pa biti dva problema. Če drifter na prvem robu (luff) nima pripone ali ojačenega prvega roba, se bo prvi rob podajal, in bo šla verjetno barka manj ostro v veter kot sicer. Če ta rob bo dovolj močan in boš prvi rob zategnil, pa bo mogoče treba dodatno silo na vrhu jambora naprej zaradi tega dodatno izravnati z zatezanjem zadnje pripone, sicer utene barka pri poravnanem krmilu začeti malo zavijati od vetra namesto rahlo v veter. Še posebej zato, ker se težišče vse vetru površine izpostavljene površine zaradi prestavitve drifterja za meter naprej lahko tudi prestavi nekoliko naprej.

Ampak glede na to, da drifter seže tudi nazaj (vsaj toliko kot 150% genoa), bi ta vpliv moral biti precej izravnan, in ostane to, da je treba računati z nekoliko povečano silo na zadnji priponi.

[Marjan Tomki]

Joško jz razmišljam bolj o cutter stayu, ki bi bil snemljiv pa pol na njega flok ali nebodigatreba viharni flok. Drgač pa za prva jadra se mi zdi tkole gennaker, 120% genova, flok na cutter stayu in maš skori za vse prilike jadra
LP Marjan

Domnevam, da gre za dodatno sprednjo pripono med običajno prvega jadra in jamborom. Utegneš imeti dva zapleta:

Sile na floku oziroma viharnem jadru so pri močnem vetru podobno velike ali večje, kot pri večjem jadru v šibkejšem vetru na prvi priponi, zato je potrebno zares dovolj močno pritrdilno mesto za dodatno pripono na krovu.

S katero dvižnico boš dvigal flok (bodisi navadni bodisi viharni na tej priponi (če imaš alto za dviganje tanguna na primerni višini in če boš za to uporabil dovolj močno vrv, mogoče lahko uporabiš to).

Če rešiš ti dve težavi, je rešitev za zelo močan veter blizu idealne:

Če tam menjaš jadro, te manj meče (krajša ročica, ker si bližje središču oziroma težišču barke), verjetno tudi manj izpostavljen valovom in pršcu kot čisto na premcu

iz istega razoga je tudi težišče bočne izpostavljenosti vetru (lateralnega plana jader ali kako je že uradno) za to jadro bolj nazaj in lažje dobiš netralno krmilo,

pripona prime nižje na jamboru in je tudi tam ročica do mesta, kjer se na jambor prenaša sila floka ali viharnega jadra krajša (ker je zadnja pripona višje, to pri močnih silah nekoliko krivi jambor v sredini naprej, kar pa ponavadi naredi glavno jadro bolj plosko, to pa pri močnem vetru tudi želiš).

Kar si naštel v kompletu jader, se sliši dobro, verjetno pa lahko tudi tja, kamor vpenjaš genaker, vpneš še drifter (lažja tkanina kot genoa, večja površina, a kroj za ostreje v veter kot genaker, če bi menil, da ti to pride prav).

(Mate Šutej je pripono, ki ji ti praviš cutter stay, imenoval 'baby leto'. Spominja na cutter razporeditev, pa ni enaka - cutter ima tudi jambor bolj zadaj...).

[igorb]

pozdravljeni

več ali manj imamo vsi pretežka jadra,jaz sem imel na stari barki mislim da 3 komplete,od takih ki so se strgala če si jih malo bolj pogledal,do viharnika, so pa bila mega lahka in enaka barka je šla z njimi če si se res trudil v min vetru tudi naprej medtem,ko je z normalnimi skoraj stala na mestu
ni mi bilo všeč,menjat gor dol pospravi,evo drugi veter,pa še eno kabino sem imel na pol polno jader.
potem sem se odločil za turistično varianto, če jih res lepo natrimam (ne obvladam teorije,oz nimam pojma)barka drži smer brez avtopilota lahko komot počasi grem v kabino po pivo,tudi ribo potegnem iz vode brez,da ga vklopim,genova je verjetno ravno prav pretegnjena,začnem jo navijat pri okrog 20 vozlih,od tam naprej barko z polnimi jadri polaga in brez veze ker samo trpiš ,ko je navita za slabo vreme to je cca 30% zunaj se trebuh izravna,ko popustim nervote,na spodnjem in zgornjem robu, z drugo krajšavo se da tudi jadrat,ko precej piha,barka lepo drži smer krmilo je mehko,barka ne škripa.

je pa nekaj kar tukaj ne piše oz nisem zasledil,v res slabem vremenu je dobro imet Čepke za ušesa,ne šlišiš lomljenja valov,vetra v priponah in morala posadke je precej boljša.

lep pozdrav

[Marchi]

v res slabem vremenu je dobro imet Čepke za ušesa,ne šlišiš lomljenja valov,vetra v priponah in morala posadke je precej boljša.
lep pozdrav

Zna biti, ja. Dober namig!

[EDO]

Joško jz razmišljam bolj o cutter stayu, ki bi bil snemljiv pa pol na njega flok ali nebodigatreba viharni flok. Drgač pa za prva jadra se mi zdi tkole gennaker, 120% genova, flok na cutter stayu in maš skori za vse prilike jadra
LP Marjan

marjan5 mi bere misli. Tudi jaz razmišljam in delam postopoma v to smer.
Trenutno sem v fazi izdelave sidrišč za cutter stay in leteče pripone na palubi. Narisano je že samo zvarit je treba.
Mislim pa, da večina bark res ima prevelike genove. Vzrok pa tišči (po mojem) v furlexih češ saj lahko skrajšaš kadar češ i koliko ti paše. Načeloma je to res vendar vemo kako je potem z obliko jadra. Moja genova je 140%. Seveda pride prav v vetru s krme ampak zato krajšam v orco zelo zgodaj. Takrat pa je oblika ena velika žalost in posledično kot jadranja tudi. Po mojem je 120% maksimum. Je pa seveda razlika od barke do barke. Mislim, da je kombinacija več prednjih jader na roll prava rešitev. Moja zmagovita kombinacija:glavno jadro + cutter stay + genova + genaker (+eventuelno Code 0 za tiste najbolj zagrete in plačilno sposobne )

[Joško]

Moja zmagovita kombinacija:glavno jadro + cutter stay + genova + genaker (+eventuelno Code 0 za tiste najbolj zagrete in plačilno sposobne )

Jaz bi tu vseeno dodal še drifter. Če ne zaradi drugega, vsaj jadraš lahko bolj proti vetru. Tudi zaradi tega, ker je potrebno na genackerju stalno delo

[EDO]

Moja zmagovita kombinacija:glavno jadro + cutter stay + genova + genaker (+eventuelno Code 0 za tiste najbolj zagrete in plačilno sposobne )

Jaz bi tu vseeno dodal še drifter. Če ne zaradi drugega, vsaj jadraš lahko bolj proti vetru. Tudi zaradi tega, ker je potrebno na genackerju stalno delo

No, saj Code 0 je nekaj takega kot drifter - če prav razumem. Za orcanje v švoh vetru. Boljši poznavalci "jadroznanstva" naj me popravijo, če se motim.

[Marjan Tomki]

Nič se ne motiš.

Code 0 spinaker in Drifter sta si po mnogih lastnostih pri uporabi zelo blizu, čeprav sta v različnih razredih po tekmovalni klasifikaciji jader in kroju. Če imaš malo manj spretnega (beri: poceni) jadrarja, se ti zlahka zgodi, da naročiš genaker, dobiš pa preveč plosko jadro, ki je praktično že drifter (doživljeno - za celo serijo jader).

Teoretično bi moral (običajno) code 0 asimetric (genaker) imeti izrazitejši trebušček od drifterja (št. 1 genoa). V praksi...

Dlakocepski del:

Uradno je 'Genaker'(registrirano ime izdelka) Code 0 spinaker, ki ga dela North Sails , ostali izdelovalcu morajo temu reči cruising spinaker, cruising chute in podobno (da jih NS ne bi tožil...). Ime se je seveda vseeno prijelo kot splošno ime podobno kot kahla za nočno posodo (to je izvirno ime češke tovarne porcelana).

Primer drifterja - to je pa največji in najlažji tip jadra genoa (št. 1) iz lahke tkanine, za veter od 1 do 15 kt in kote od 30 do 90°, uporaben pa tudi za 'metuljčka' z uporabo tangona.


Primer za Code 0 asimetrični spinaker - ta ni North Sails (in je zelo plosk)


Izdelovalec poudarja, da je posebej pomembno, da je pri tem tipu jadra napet (kolikor mogoče raven) sprednji rob. Ko ga dvigneš, lahko dosežeš potrebno napetost tudi tako, da popustiš zadnjo pripono, napneš dvižnico in ponovno napneš zadnjo pripono.

Če greš sicer naprej gledat slike in imena pri njih je videti, da se ime enega in drugega - razen pri izdelovalcih in podobnih - največkrat pomešajo.