Še sosedje na poti
http://projectsharedreams.blogspot.com/
Za vse, ki razmišljate o oceanski plovbi
Moderatorji: moderator2, Marchi, moderator
al napisal/-a:"I have no desire to return to Europe with all its false gods. They eat your liver out and suck your marrow and brutalize you. I am going where you can tie up a boat where you want and the sun is free, and so is the air you breathe and the sea where you swim and you can roast yourself on a coral reef...." (izrečeno leta 1969)
Bernard Moitessier
ga ravno berem.. še en kerlc...
Mogoce se je leta '69 kje se dal privezat barko kjerkoli si hotu in to zastonj in varno in se po plazi si sel lahko pes.
Teli okrog-sveta jadralske potopise, ki sem v zadnjem casu prebral (tudi od nasih 'kerlcov') pa kazejo mal drugacno sliko: se na tazadnjem bogu iza nogu otoku te al ocurijo ko norca od privezov, vode, stroma pa do taksnih in drugacnij vstopno/izstopnih/plovnih in pa dovoljenj za dihanje. Ce pa ze to ne, te pa vsaj zares oropajo (afrika pa se kje drugje).
Jaz imam sicer omejene izkušnje - Iz Kopra sem v svet odplul le dobro leto nazaj. Od takrat z ženo živiva na jadrnici.
Par stvari lahko rečem:
Plovna dovoljenja: Tu so najdražji Hrvati. Ker imam slovensko zastavo v EU ne plačaš nič. (OK, v Grčiji so me nategnili in sem kar nekaj plačal) V Karibih je večina držav, kjer se nekaj plača, a to je red velikost 10 eur na mesec.
Privezi. Tipično ne vežem tam, kjer je treba plačat. V glavnem sem na sidru. Letos še nisem niti enkrat bil priključen na elektriko in nisem tankal vode.
Če greš po svetu je dobro, če si samozadosten (sončne celice in razsoljevalnik). Po sredozemlju sem parkrat bil v marini. Najdražje Slo, zelo drage Hrvaška, drugod je precej boljše (razen, če rineš v napačno marino).
Barka: ja, večje je boljše (jaz imam 47 čevljev). Na oceanu je vsaka premajhna za valove, samo so omejitve.
Barka mora biti taka, da lahko vsak sam - recimo vaša žena - naredi vse manevre sama. Dvig in spust jader, krajšave, sidranje. Če jadraš v dvoje na pasažah en spi, drugi jadra, potem se zamenjata. Sile na 47 čeveljski barki so velike ,in ko ob nevihti en sam krajša jadra (v velikih valovih, popolni temi od dveh ponoči seveda) si želi manjše barke.
Pa še varnostni aspekt: Če se enemu kaj zgodi mora drugi biti v stanju barko sam pripeljat v pristan. Lahmko ti na primer spodrsne na stopicah, si polomiš par reber ali kaj hujšega in obležiš.
Jaz imam velikoserijsko barko (Beneteau 473), a je dovolj dobra za oceansko plovno in odlična na krajših pasažah ter vrhunska na sidru. 80% časa si itak na sidru in le 20% na pasažah.
En je pisal par strani nazaj o bowtrusterju: Tega sploh ne rabiš. raje si nabavi večje sončne celice in ostani izven marine na sidru. Se lahko vsaj kopaš v čisti vodi. Po Karibih itak ni veliko marin.
Delo ned potjo. Ja, Kosija delata (zdaj sta že v Pacifiku), a je stvar neugodna. Telefoni ponoči, drag internet, prisiljen si v drvenje kot doma. - Zakaj si pa pol sploh šel? Delat kaj lokalno: prvič je to prepovedano povsod (razen, če si zrihtaš delovno dovoljenje - pa dosti sreče pri tem), drugič pa konkuriraš lokalcem, ki so pripravljeni za malo denarja delati marsikaj - sploh v revnejših državah.
Eden je pisal o orožju: Je ilegalno v večini držav in ko te dobijo sledi zapor, zaplemba barke, skratka sranje na kvadrat. Če jo imaš pa dobro skrito ti pa nič ne koristi.
Ponekod jo moraš deponirat do odhoda - najmanj to pomeni, da je v tisti državi potem nimaš, pa še zapustiti moraš državo tam, kjer si prišel.
Pa še: Če je ne uporabiš je itak ne rabiš, če jo pa uporabiš boš verjetno ubil domačina. Velika verjetnost je, da bo sodnik z njim v kakšnem sorodu, ti si pa z nelegalnim orožjem ubil njihovega državljana v njihovi državi. Pričakuj "pravično" sojenje .
Ko se ti kdo pribljiža je verjetno to ribič, ki prodaja ribe, ali pa sadje.
Če boš vsakič tekel po orožje, boš imel veliko dela. Če pa bo orožje nekje skriti, ti pa nič ne pomaga, da ga imaš. So pa mnenja različna.
Velik strošek je vzdrževanje barke. Raje pojdi z manjšo in z manj opreme, kot pa da imeš vse živo in potem samo popravljaš kmomplicirane sisteme. Itak pravijo, da je kruzanje "popravljanje barke na eksotičnih lokacijah". Žal to precej drži.
Par stvari lahko rečem:
Plovna dovoljenja: Tu so najdražji Hrvati. Ker imam slovensko zastavo v EU ne plačaš nič. (OK, v Grčiji so me nategnili in sem kar nekaj plačal) V Karibih je večina držav, kjer se nekaj plača, a to je red velikost 10 eur na mesec.
Privezi. Tipično ne vežem tam, kjer je treba plačat. V glavnem sem na sidru. Letos še nisem niti enkrat bil priključen na elektriko in nisem tankal vode.
Če greš po svetu je dobro, če si samozadosten (sončne celice in razsoljevalnik). Po sredozemlju sem parkrat bil v marini. Najdražje Slo, zelo drage Hrvaška, drugod je precej boljše (razen, če rineš v napačno marino).
Barka: ja, večje je boljše (jaz imam 47 čevljev). Na oceanu je vsaka premajhna za valove, samo so omejitve.
Barka mora biti taka, da lahko vsak sam - recimo vaša žena - naredi vse manevre sama. Dvig in spust jader, krajšave, sidranje. Če jadraš v dvoje na pasažah en spi, drugi jadra, potem se zamenjata. Sile na 47 čeveljski barki so velike ,in ko ob nevihti en sam krajša jadra (v velikih valovih, popolni temi od dveh ponoči seveda) si želi manjše barke.
Pa še varnostni aspekt: Če se enemu kaj zgodi mora drugi biti v stanju barko sam pripeljat v pristan. Lahmko ti na primer spodrsne na stopicah, si polomiš par reber ali kaj hujšega in obležiš.
Jaz imam velikoserijsko barko (Beneteau 473), a je dovolj dobra za oceansko plovno in odlična na krajših pasažah ter vrhunska na sidru. 80% časa si itak na sidru in le 20% na pasažah.
En je pisal par strani nazaj o bowtrusterju: Tega sploh ne rabiš. raje si nabavi večje sončne celice in ostani izven marine na sidru. Se lahko vsaj kopaš v čisti vodi. Po Karibih itak ni veliko marin.
Delo ned potjo. Ja, Kosija delata (zdaj sta že v Pacifiku), a je stvar neugodna. Telefoni ponoči, drag internet, prisiljen si v drvenje kot doma. - Zakaj si pa pol sploh šel? Delat kaj lokalno: prvič je to prepovedano povsod (razen, če si zrihtaš delovno dovoljenje - pa dosti sreče pri tem), drugič pa konkuriraš lokalcem, ki so pripravljeni za malo denarja delati marsikaj - sploh v revnejših državah.
Eden je pisal o orožju: Je ilegalno v večini držav in ko te dobijo sledi zapor, zaplemba barke, skratka sranje na kvadrat. Če jo imaš pa dobro skrito ti pa nič ne koristi.
Ponekod jo moraš deponirat do odhoda - najmanj to pomeni, da je v tisti državi potem nimaš, pa še zapustiti moraš državo tam, kjer si prišel.
Pa še: Če je ne uporabiš je itak ne rabiš, če jo pa uporabiš boš verjetno ubil domačina. Velika verjetnost je, da bo sodnik z njim v kakšnem sorodu, ti si pa z nelegalnim orožjem ubil njihovega državljana v njihovi državi. Pričakuj "pravično" sojenje .
Ko se ti kdo pribljiža je verjetno to ribič, ki prodaja ribe, ali pa sadje.
Če boš vsakič tekel po orožje, boš imel veliko dela. Če pa bo orožje nekje skriti, ti pa nič ne pomaga, da ga imaš. So pa mnenja različna.
Velik strošek je vzdrževanje barke. Raje pojdi z manjšo in z manj opreme, kot pa da imeš vse živo in potem samo popravljaš kmomplicirane sisteme. Itak pravijo, da je kruzanje "popravljanje barke na eksotičnih lokacijah". Žal to precej drži.
Nazadnje spremenil heron, dne Sr Sep 05, 2012 21:52, skupaj popravljeno 1 krat.
Lep pozdrav, Tomaž.
Heron je nazaj z druge poti po svetu in že težko čakam na naslednji odhod.
Takrat se bo vrnil tudi dnevnik na: www.sailmala.com/heron
Ali občasno blog v Angleščini na: www.heronsailing.blogspot.com/
Heron je nazaj z druge poti po svetu in že težko čakam na naslednji odhod.
Takrat se bo vrnil tudi dnevnik na: www.sailmala.com/heron
Ali občasno blog v Angleščini na: www.heronsailing.blogspot.com/
al napisal/-a:Zadnje leto namreč aktivno raziskujem (predvsem po internetu), kakšno barko bi potreboval za življenje na njej. Lahko bi rekel, da sem naredil že malo diplomsko nalogo iz tega.
A če povzamem se mi zdi pomembno tole:
2.) Varnost. Pod varnost štejem predvsem konstrukcijo, ki je zmožna preživeti udarce s hlodi, kontejnerji, kakšno skalo. Že s to postavko odpadejo vse serijske barke (Jeanneau, Bavaria itd…). Predvsem mora imeti enega do dva waterproof prostora, ki se ločita od ostalih prostorov in zadržita vodo. Amel ima recimo tako narejeno prvo kabino, pa recimo Discovery 55. Na tem mestu bi izkoristil to, da povem, da vse kar ponujajo veliko serijski proizvajalci je en larifari.
Po prebiranju nesreče zakoncev Pust sem se spomnil te debate. Pri takih nesrečah se opazi razliko med konfekcijsko barko in barko, ki je načrtovana tudi za večje vdore vode.
Malo sem še pobrskal:
Specifikacije za Mini Transat:
''miniji'' morajo izpolnjevati precej varnostnih predpisov, med drugim morajo biti nepotopljivi, tudi če so polni vode
http://www.4ocean.si/509510/509510_2.htm
Amel 55
The bulkheads are glued and laminated with the deck. 4 of them are watertight collision bulkheads with isolation valves.
http://www.bjpo.com/32web_newyachts/ame ... nglais.pdf
Groupama letos na VOR ob vdoru vode
http://www.youtube.com/watch?v=a23BOPgJyZ0
Žal pa je takšna varnost vedno povezana z precejšnjim kupom denarja; Amel je drag, drago in dolgotrajno je narediti barko in nule (kot Hajnšek in Mihelin) ... ampak če že sanjamo, sanjam zdaj o barki z watertight compartmenti
Zivijo
Tud ce nisem jadralec , moram pac povedat da je to ena od tem , ki sem jo veckrat prebral na tem forumu.Res zanimivo brat razmisljanja ...katera so vsaki dan bolj glasna.
Ravnokar sem se vrnil iz Arube in sem srecal par jadralcev ki zivijo na barkah , in tud teh je vedno vec.
Zanimiva tema.
LP
Ravnokar sem se vrnil iz Arube in sem srecal par jadralcev ki zivijo na barkah , in tud teh je vedno vec.
Zanimiva tema.
LP
SeaFun
Rodman Ventura 890
Rodman Ventura 890
Z enim sem se pogovarjal , drgac pa z navtiki ki so tam doma in srecujejo vse te ljubitelje morja.
Ze dalj casa to spremljam tudi skoz knjige nasih avtorjev ipd. Na Arubo grem enkrat na leto (letos celo dvakrat) , in vidim da je to priljubljena destinacija jadralcev ki so tam dlje oz. v tranzitu preko Paname dalje ali pa samo prezimujejo med Karibi.Nekateri pridejo dol za 4-5 mesecev , zivijo na barki pol pa spomlad pa nazaj. Slisi se zanimivo...pa tudi zgleda tako.
Vse je stvar odlocitve ... ki pa ni lahka.
Dejstvo je da je tam precej manj stresa kot ga je tle oz. kot smo ga ustvarili sami.
LP
Ze dalj casa to spremljam tudi skoz knjige nasih avtorjev ipd. Na Arubo grem enkrat na leto (letos celo dvakrat) , in vidim da je to priljubljena destinacija jadralcev ki so tam dlje oz. v tranzitu preko Paname dalje ali pa samo prezimujejo med Karibi.Nekateri pridejo dol za 4-5 mesecev , zivijo na barki pol pa spomlad pa nazaj. Slisi se zanimivo...pa tudi zgleda tako.
Vse je stvar odlocitve ... ki pa ni lahka.
Dejstvo je da je tam precej manj stresa kot ga je tle oz. kot smo ga ustvarili sami.
LP
SeaFun
Rodman Ventura 890
Rodman Ventura 890
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 3 gosti