Zanima me, koliko je dela s formalnostmi pri nakupu jadrnice. Približno kakšen je postopek, kaj vse je potrebno uredit, kam vse moraš potrkat..
Ali je formalno razlika v postopku, če kupuješ barko s hrvaško registracijo, pri čemer je pri eni barki, ki se prodaja lastnik slovenec, pri drugi barki pa hrvat.
Po nakupu, bi jo relociral v Slovenijo. Verjetno lahko ostane hrvaška registracija?
Kako torej naj bj šli koraki prodaje oz. nakupa v takšnem primeru.
Kaj vse moram narediti, plačati, da lahko zaplujem , skladno z zahtevanimi reglci.
Za odgovore , se že v naprej zahvaljujem, lahki tudi na ZS , če komu ni za pisat javno ..
Nakup - formalnosti
Moderatorji: moderator2, Marchi, moderator
Re: Nakup - formalnosti
Sem ti poslal zs 
Prijatelje bolj cenim po tem, koliko preplujejo in ne po tem, kako veliko barko imajo!
- modro morje
- Viceadmiral
- Prispevkov: 468
- Pridružen: Ne Jan 21, 2018 11:54
- Kraj: Ljubljana - Krk
Re: Nakup - formalnosti
Moj primer: sem Slovenec, kupoval pa sem barko na HR od HR lastnika, registrirano na HR. Lastnik je živel v tujini, pa je pooblastil svojega odvetnika.
1. Najprej sem za sklenitev pravnega posla potreboval OIB, to je davčna številka na hrvaškem, Za to je treba zaprositi, in jo izda hrvaška davčna uprava. To je šlo kar prek telefona in pošte.
2. Odvetnik je sestavil kupoporodajno pogodbo, druga možnost pa je, da se uporabi kar gotov obrazec. Bistveni podatki so vsi tisti, ki nastopajo kasneje v raznih bazah, torej dolžina barke, serijska številka (če jo ima), leto proizvodnje in proizvajalec, deklarirana moč motorja (če je vgrajen), serijska motorja, obstoječa registrska številka barke. V pogodbo se zapiše še eventuelna dodatna oprema, recimo pomožni motor s serijsko, morebitni pomožni čoln, itd, pač vse, kar ima neko vrednost in je predmet prodaje. Besedilo se uskladi kar po mailih.
3. Pogodba se sklepa pri HR notarju. Tukaj je nekaj upravne takse. Potrebno je iti na HR v času uradnih ur.
4. Kupnina se nakaže ali na bančni račun prodajalca, ali pa preda gotovina pri notarju. Jaz sem imel specialni problem, da je prodajalec vztrajal pri bančnem prenosu, ki pa je imel zaradi prenosa med bankami določen zamik v urah. Ko naj bi prodajalec denar prejel, naj bi sporočil notarju, da lahko prevzamem dokumente. Ko sem po podpisu sprožil nakazilo, je trajalo več ur, da je prodajalec denar prejel, vmes je pa notar zaprl, jaz pa ne bi prejel dokumentov. Zato smo dali v pogodbo specialno določilo, da mi notar izroči dokumente po določenem času, če lahko dokažem, da sem denar res poslal. Formalistično je zadeva vključevala "deponiranje" dokumentov pri notarju, kar sem seveda posebej plačal. Hkrati sem pri notarju overil še "pooblaščenca", glej točko 5-6.
5. Odločil sem se, da bom ohranil HR registracijo. Barki je potekla veljavna registracija, in potreben je bil nov tehnični pregled. Z lokalnim luškim kapetanom sem se dogovoril za nek termin, cena 800 kun za nov pregled, 400 za podaljšanje pred iztekom. Izdali so mi novo plovno covoljenje, barko pa vpisali v HR upisnik plovila. Tukaj je šel še en dan na HR v času uradnih ur.
6. Za operacijo 5 sem moral v HR izbrati nekega pooblaščenca, ki mu bo HR uprava pošiljala položnice, in s tem se zagarantira, da sem položnice prejel, in jih bom verjetno tudi plačal (pomorsko dobro, sigurnost plovidbe, višina je odvisna od velikosti barke in moči motorja). Jaz sem slučajno imel tam enega daljnega sorodnika, lahko pa to vlogo prevzamejo tudi kaki privatniki ali lastniki marin. Nekaj malega upravne takse pri notarju. Skenirana osebna od pooblaščenca.
7. Na HR davčno sem dal še prijavo za davek. Lahko bi pa dal tudi v SLO, strošek je primerljiv. Mislim, da bi bilo bolj po pravilih, če se prijavi v SLO. To je šlo po mailu in položnici.
Bolj natančni podatki o cenah storitev so lahko odvisni od vrednosti plovila.
Razen začetne kupnine, se stroški tukaj šele prav začnejo. Plačati je treba vez. In na morju vse intenzivno propada.
1. Najprej sem za sklenitev pravnega posla potreboval OIB, to je davčna številka na hrvaškem, Za to je treba zaprositi, in jo izda hrvaška davčna uprava. To je šlo kar prek telefona in pošte.
2. Odvetnik je sestavil kupoporodajno pogodbo, druga možnost pa je, da se uporabi kar gotov obrazec. Bistveni podatki so vsi tisti, ki nastopajo kasneje v raznih bazah, torej dolžina barke, serijska številka (če jo ima), leto proizvodnje in proizvajalec, deklarirana moč motorja (če je vgrajen), serijska motorja, obstoječa registrska številka barke. V pogodbo se zapiše še eventuelna dodatna oprema, recimo pomožni motor s serijsko, morebitni pomožni čoln, itd, pač vse, kar ima neko vrednost in je predmet prodaje. Besedilo se uskladi kar po mailih.
3. Pogodba se sklepa pri HR notarju. Tukaj je nekaj upravne takse. Potrebno je iti na HR v času uradnih ur.
4. Kupnina se nakaže ali na bančni račun prodajalca, ali pa preda gotovina pri notarju. Jaz sem imel specialni problem, da je prodajalec vztrajal pri bančnem prenosu, ki pa je imel zaradi prenosa med bankami določen zamik v urah. Ko naj bi prodajalec denar prejel, naj bi sporočil notarju, da lahko prevzamem dokumente. Ko sem po podpisu sprožil nakazilo, je trajalo več ur, da je prodajalec denar prejel, vmes je pa notar zaprl, jaz pa ne bi prejel dokumentov. Zato smo dali v pogodbo specialno določilo, da mi notar izroči dokumente po določenem času, če lahko dokažem, da sem denar res poslal. Formalistično je zadeva vključevala "deponiranje" dokumentov pri notarju, kar sem seveda posebej plačal. Hkrati sem pri notarju overil še "pooblaščenca", glej točko 5-6.
5. Odločil sem se, da bom ohranil HR registracijo. Barki je potekla veljavna registracija, in potreben je bil nov tehnični pregled. Z lokalnim luškim kapetanom sem se dogovoril za nek termin, cena 800 kun za nov pregled, 400 za podaljšanje pred iztekom. Izdali so mi novo plovno covoljenje, barko pa vpisali v HR upisnik plovila. Tukaj je šel še en dan na HR v času uradnih ur.
6. Za operacijo 5 sem moral v HR izbrati nekega pooblaščenca, ki mu bo HR uprava pošiljala položnice, in s tem se zagarantira, da sem položnice prejel, in jih bom verjetno tudi plačal (pomorsko dobro, sigurnost plovidbe, višina je odvisna od velikosti barke in moči motorja). Jaz sem slučajno imel tam enega daljnega sorodnika, lahko pa to vlogo prevzamejo tudi kaki privatniki ali lastniki marin. Nekaj malega upravne takse pri notarju. Skenirana osebna od pooblaščenca.
7. Na HR davčno sem dal še prijavo za davek. Lahko bi pa dal tudi v SLO, strošek je primerljiv. Mislim, da bi bilo bolj po pravilih, če se prijavi v SLO. To je šlo po mailu in položnici.
Bolj natančni podatki o cenah storitev so lahko odvisni od vrednosti plovila.
Razen začetne kupnine, se stroški tukaj šele prav začnejo. Plačati je treba vez. In na morju vse intenzivno propada.
Navigare vivere est.
Re: Nakup - formalnosti
modro morje napisal/-a:Moj primer: sem Slovenec, kupoval pa sem barko na HR od HR lastnika, registrirano na HR. Lastnik je živel v tujini, pa je pooblastil svojega odvetnika.
4. Kupnina se nakaže ali na bančni račun prodajalca, ali pa preda gotovina pri notarju. Jaz sem imel specialni problem, da je prodajalec vztrajal pri bančnem prenosu, ki pa je imel zaradi prenosa med bankami določen zamik v urah. Ko naj bi prodajalec denar prejel, naj bi sporočil notarju, da lahko prevzamem dokumente. Ko sem po podpisu sprožil nakazilo, je trajalo več ur, da je prodajalec denar prejel, vmes je pa notar zaprl, jaz pa ne bi prejel dokumentov. Zato smo dali v pogodbo specialno določilo, da mi notar izroči dokumente po določenem času, če lahko dokažem, da sem denar res poslal. Formalistično je zadeva vključevala "deponiranje" dokumentov pri notarju, kar sem seveda posebej plačal. Hkrati sem pri notarju overil še "pooblaščenca", glej točko 5-6.
''Dobri/veliki'' notarji imajo fiduciarni račun. Denar kupec nakaže na fiduciarni račun, takrat pa ima pri sebi deponirane ter overjene tudi vse dokumente. Ko notar dobi nakazan denar na fiduciarni račun, hkrati nakaže sredstva prodajalcu ter pošlje/preda dokumente kupcu. Storitev nekaj stane...vendar pa prihrani kar nekaj živcev in negotovosti. Splača se najti takega notarja.
Re: Nakup - formalnosti
Kariera napisal/-a:modro morje napisal/-a:Moj primer: sem Slovenec, kupoval pa sem barko na HR od HR lastnika, registrirano na HR. Lastnik je živel v tujini, pa je pooblastil svojega odvetnika.
4. Kupnina se nakaže ali na bančni račun prodajalca, ali pa preda gotovina pri notarju. Jaz sem imel specialni problem, da je prodajalec vztrajal pri bančnem prenosu, ki pa je imel zaradi prenosa med bankami določen zamik v urah. Ko naj bi prodajalec denar prejel, naj bi sporočil notarju, da lahko prevzamem dokumente. Ko sem po podpisu sprožil nakazilo, je trajalo več ur, da je prodajalec denar prejel, vmes je pa notar zaprl, jaz pa ne bi prejel dokumentov. Zato smo dali v pogodbo specialno določilo, da mi notar izroči dokumente po določenem času, če lahko dokažem, da sem denar res poslal. Formalistično je zadeva vključevala "deponiranje" dokumentov pri notarju, kar sem seveda posebej plačal. Hkrati sem pri notarju overil še "pooblaščenca", glej točko 5-6.
''Dobri/veliki'' notarji imajo fiduciarni račun. Denar kupec nakaže na fiduciarni račun, takrat pa ima notar pri sebi deponirane ter overjene tudi vse dokumente. Ko notar dobi nakazan denar na fiduciarni račun, hkrati nakaže sredstva prodajalcu ter pošlje/preda dokumente kupcu. Storitev nekaj stane...vendar pa prihrani kar nekaj živcev in negotovosti. Splača se najti takega notarja.
Re: Nakup - formalnosti
modro morje napisal/-a:Moj primer: sem Slovenec, kupoval pa sem barko na HR od HR lastnika, registrirano na HR. Lastnik je živel v tujini, pa je pooblastil svojega odvetnika.
1. Najprej sem za sklenitev pravnega posla potreboval OIB, to je davčna številka na hrvaškem, Za to je treba zaprositi, in jo izda hrvaška davčna uprava. To je šlo kar prek telefona in pošte.
2. Odvetnik je sestavil kupoporodajno pogodbo, druga možnost pa je, da se uporabi kar gotov obrazec. Bistveni podatki so vsi tisti, ki nastopajo kasneje v raznih bazah, torej dolžina barke, serijska številka (če jo ima), leto proizvodnje in proizvajalec, deklarirana moč motorja (če je vgrajen), serijska motorja, obstoječa registrska številka barke. V pogodbo se zapiše še eventuelna dodatna oprema, recimo pomožni motor s serijsko, morebitni pomožni čoln, itd, pač vse, kar ima neko vrednost in je predmet prodaje. Besedilo se uskladi kar po mailih.
3. Pogodba se sklepa pri HR notarju. Tukaj je nekaj upravne takse. Potrebno je iti na HR v času uradnih ur.
4. Kupnina se nakaže ali na bančni račun prodajalca, ali pa preda gotovina pri notarju. Jaz sem imel specialni problem, da je prodajalec vztrajal pri bančnem prenosu, ki pa je imel zaradi prenosa med bankami določen zamik v urah. Ko naj bi prodajalec denar prejel, naj bi sporočil notarju, da lahko prevzamem dokumente. Ko sem po podpisu sprožil nakazilo, je trajalo več ur, da je prodajalec denar prejel, vmes je pa notar zaprl, jaz pa ne bi prejel dokumentov. Zato smo dali v pogodbo specialno določilo, da mi notar izroči dokumente po določenem času, če lahko dokažem, da sem denar res poslal. Formalistično je zadeva vključevala "deponiranje" dokumentov pri notarju, kar sem seveda posebej plačal. Hkrati sem pri notarju overil še "pooblaščenca", glej točko 5-6.
5. Odločil sem se, da bom ohranil HR registracijo. Barki je potekla veljavna registracija, in potreben je bil nov tehnični pregled. Z lokalnim luškim kapetanom sem se dogovoril za nek termin, cena 800 kun za nov pregled, 400 za podaljšanje pred iztekom. Izdali so mi novo plovno covoljenje, barko pa vpisali v HR upisnik plovila. Tukaj je šel še en dan na HR v času uradnih ur.
6. Za operacijo 5 sem moral v HR izbrati nekega pooblaščenca, ki mu bo HR uprava pošiljala položnice, in s tem se zagarantira, da sem položnice prejel, in jih bom verjetno tudi plačal (pomorsko dobro, sigurnost plovidbe, višina je odvisna od velikosti barke in moči motorja). Jaz sem slučajno imel tam enega daljnega sorodnika, lahko pa to vlogo prevzamejo tudi kaki privatniki ali lastniki marin. Nekaj malega upravne takse pri notarju. Skenirana osebna od pooblaščenca.
7. Na HR davčno sem dal še prijavo za davek. Lahko bi pa dal tudi v SLO, strošek je primerljiv. Mislim, da bi bilo bolj po pravilih, če se prijavi v SLO. To je šlo po mailu in položnici.
Bolj natančni podatki o cenah storitev so lahko odvisni od vrednosti plovila.
Razen začetne kupnine, se stroški tukaj šele prav začnejo. Plačati je treba vez. In na morju vse intenzivno propada.
Lepo in konkretno napisano. Vse pohvale.
Glede na vse in na to da sem urejal prenos lastnistev preko 200 bark na HR, me zanima, seveda ce ni skrivnost, koliko je bila cca vrednost tega posla/nakupa barke?
Hvala
- 1stofficer
- Admiral
- Prispevkov: 3245
- Pridružen: Sr Maj 30, 2018 13:14
Re: Nakup - formalnosti
Zna bit kar j... Najbolje se je, poleg tega kar so napisali predhodniki zlo dobr pozanimat na kapetaniji kaj rabis. Ker vsak kapetan ima pac mal svoja pravila. Bolj proti jugu gres, nacelno znajo bit bolj fleksibilni. Pol pa od prodajalca takoj zahtevas vse papirje. Ker kasneje bo precej tezje. Govorim iz lastne izkusnje ko sem kupil barko v Belgiji, jo tam normalno brez tezav prepisal, zavaroval in vozil BP, ko sem jo potem pripeljal domov pa me je zadela kap, kaj vse nasa in Cro birokracija zahteva. Ko je enkrat kapetan vesel, pa se hitro odvije in ni drago.
- modro morje
- Viceadmiral
- Prispevkov: 468
- Pridružen: Ne Jan 21, 2018 11:54
- Kraj: Ljubljana - Krk
Re: Nakup - formalnosti
Glede na vse in na to da sem urejal prenos lastnistev preko 200 bark na HR, me zanima, seveda ce ni skrivnost, koliko je bila cca vrednost tega posla/nakupa barke?
30 K Eur. Prodajala je fizična oseba. Kar pomeni, da je bil PDV (nekoč) že plačan. Barka je letnik 2002, jadrnica 10m.
Evo sem pogledal še za stroške, ker si vse zapisujem: Overovitev kupoprodajne pogodbe pri notarju: 50 kun. Notarjevo deponiranje dokumentov: 100 Eur!! Overovitev pooblaščene osebe 50 kun.
Vsakoletni administrativni stroški: Davek za plovilo : 800 kun. Pomorsko dobro 250 kun, Sigurnost Plovidbe 109 kun, Obavezno osiguranje brodice 180 kun. Pomorsko dobro in Sigurnost plovidbe sta odvisna tako od dolžine plovila kot moči pogonskega motorja, obstajajo neke formule za izračun, je nekje v Uradnem listu.
Neobveznega osiguranja nimam, ker se nesreča pri meni ne more zgoditi! (Glej zapis Nine)
Kar se tiče registracije, je pa takole: Vsaka barka je zgrajena, da prenese določeno obremenitev (s hudim morjem), in je razvrščena v kategorije A, B, C, D. Pri komercialno zgrajenih barkah proizvajalec izda potrdilo o certifikaciji za določeno kategorijo. "A" pomeni najvišjo kategorijo (oceanska plovba). Toda vsaka država pa ima še svoje lastno razvrščanje v svoje kategorije, ki zavisijo še od varnostne opreme. Za registracijo v neki državi je torej bistveno:
- certificirana kategorija;
- izkazana varnostna oprema;
- zahtevani izpit za kapitana (lahko pa celo za pomočnika).
Recimo HR pozna registracijske kategorije I, II, III, IIII, pa še podkategorije. Če hočeš npr. s HR barko čez odprto morje odpluti v Grčijo, rabiš najmanj II (pogojno III). Kategorija II zahteva izpit mornar-motorist. Spisek varnostne opreme je objavljen v uradnem listu. Pri tehničnem pregledu se mora ta varnostna oprema pokazati (gasilni aparati; rakete-ki jim še ni potekel rok; radarski odbojniki; itd). Moj luški kapetan je bil precej natančen, toda korekten.
Navigare vivere est.
Kdo je na strani
Po forumu brska: Google [Bot] in 5 gostov
