Veter SZ 15vz. Napoved za naprej podobna. Razpnemo genaker in zdrvimo proti Porerju smer Albanež, kjer prečimo direkt proti Unijam. Val od zadaj in plovba je precej mirna. Edino krmar mora ves čas držati "rit" pravokotno na val, da ni presenečenj. Hitrost 6.5 (e333). Rešujemo svet, debata gor dol levo desno, smeha polna kapa, tudi kakšno pivo in kasneje kuhanček padeta + malica seveda.




Nad Cresom vzide polna luna, zahod je še vedno krvavo rdeč. Neverjetna predstava narave.


Tako šibamo proti Unijam in kakšno miljo pred ciljem, ko veter parkrat nakaže, da bo potrebno genaker pospravit, tudi hitrost je bila že parkrat okrog 8vz, skiper da komando, da se to tudi naredi. Pustim fante, da to operacijo izvedejo sami, ni potrebno 5 nas, da ukrotimo eno jadro. Noben ni prvič na barki, nič ne bo šlo narobe
Vse je šlo narobe
Skiper prižge motor in drži kar največjo hitrost, kar je ok, saj s tem zmanjša silo vetra na jadro.
Genaker ima nogavico za lažje dviganje in spuščanje.
Popustimo škote, nogavica noče dol. Ne ovira jo jadro, nekaj drugega se je zataknilo tam zgoraj. Noče in noče.
"Šit" se sliši tam spredaj pri jamboru, zakolnemo tudi zadaj v kokpitu.
"Ok ni panike" rečem, bomo spustili jadro z nogavico vred na palubo in se potem ukvarjali s tem kaj se je zataknilo.
En popušča dvižnico, dva spredaj vlečeta jadro na palubo, ostali skrbimo za škote da so popuščene. Tema je, ne vidi se isto kot podnevi.
Del jadra, ki se je namočil v morje, zagrabi tok in preden mi kapne, da to ne bo dobro, "POK", motor ugasne. Vse jasno. Štrik je v propelerju. Juhu, ponoči, miljo pred obalo, downwind brez motorja, val lepo gunca. Nič kaj prijetno. Iz vacation mode prešaltam na sport mode
Genaker spravimo na palubo, del ga je v vodi, ker ga vleče škota navita na propeler.
Plan A - odrolamo genoo in odjadramo v zavetrje Unij na sidro, kjer bi reševali štrik iz propelerja, voda 16°C je to še nekako omogočala. Nimamo neoprena, žal.
Plan B - odrolamo genoo in odjadramo proti Lošinju, da imamo čas razmišljat, kaj se da še naredit.
Zaenkrat se držimo plana A. Uspe nam zmanevrirat mimo svetilnika na zahodni strani Unij.
Če gre lahko kaj narobe bo šlo.
Medtem ko smo odrolali genoo, se je na boben navil štrikec (4mm) od nogavice genakerja, tako da je del jadra zataknjen tam in mora nekdo paziti, da ga ne razkoplje veter. Preostali kup genakerja navijemo okrog stranske pripone, da ga ne bi potegnilo še več v morje.
Ker nismo panični, nas Murfy nagradi s kančkom sreče, namreč uspe mi odvit zataknjen štrikec iz navijalnega bobna genoe. Uff, ok, en problem manj. Štrikce nabašem v vrečo, da jih ne vidim več
Tako počasi jadramo mimo svetilnika v zavetrje pod unijskim letališčem. Manever sidranja pod jadri načeloma ni kompliciran, dokler te veter odnaša stran od obale. Edino na hitrosti moraš pazit, da ni prevelikih sunkov na opremo ob sidranju in na globino seveda.
Med jadranjem malo zadihamo in ko gledam tisti kos genakerja v vodi, gruntam, kako bi ga spravili ven skupaj s škoto, ki je v propelerju.
Iz izkušenj vem, da navit štrik v propeler, pomeni v večini primerov, potapljanje in rezanje z nožem. To v valovih ne bomo počeli, tudi nobem se prav ne grebe, da bi skočil v mrzlo vodo. EMŠO je tudi že tukaj, tako da moramo biti previdni, da ne naredimo kakšne neumnosti.
Motor na barki je Yanmar 2gm 18KM. Ne ne vem kako močen.
Primem konec genakerja in rečem skiperju, "prižgi motor, obvezno v ler in boš na 1,2,3 dal v rikverc za sekundo, samo toliko, da se propeler obrne v nasprotno smer navitja vrvi". Skiper zavpije "1, 2, 3" in da v rikverc samo za trenutek in takoj nazaj v ler, obenem potegnem genaker in začuda ga premaknem za pol metra. "GRE!" zavpijem. "Dajva še enkrat". "1, 2, 3" ...... genaker je v celoti skupaj s škoto na palubi
V E Č S R E Č E K O T P A M E T I !!! (sreča spremlja hrabre
Če bi tak nasvet prebral v kakšni knjigi, bi takoj sklepal, da avtor v življenju ni bil na barki in držal špage v roki. Ne vem koliko viskija je kdo zlil v morje za vse bogove ampak, ratalo nam je.
Preden da skiper motor v prestavo in zaplujemo nazaj proti Unijam (vas), naredim še en temeljit pregled, če so vse špage na palubi. Zlata vredna naglavna svetilka je bila tudi pomemben faktor. "Vse je gor, gremo". Motor dela normalno.

Nočni in jutranji track drame z genakerjem ter vplovljavanja in izplovljavanja iz Unij.
Čez pol ure pri Jozotu že pljuckamo kar nam je volja.
Naj omenim še prihod na privez. Na Unijah dograjujejo pomol in je tam prisidran delovni dok. Njegovi muringi so kot pajčevina vse naokoli in vpluti moraš precej do obale in levo proti pomolu, da se izogneš njegovemu 10cm muringu. Nekaj lučk je utripalo, skrajno desna boja, ki jo moraš pustiti na levi strani, pa ni označena in ponoči z vetrom in valom, je kar telovadba tam okrog. Nam uspe, za nami pa pridrvi motorna barka, ki je prišla na jutrišnji lignjelov in nas prehiti po levi. "Uff ne bo dobro" si mislim in res zapne špago. Tam so valovi še precej zoprni. Med tem ko se mi privezujemo na bok sosedni barki, se motornjak vendarle izmota iz zagate in pripluje zraven nas. Na srečo so zapeli samo s krmilom. Skratka več sreče kot pameti, tudi pri njih.

Improvizirani privezi na Unijah. Pazljivo pri vplutju!
Naslednji dan naj bi bila regata okrog Unij a jo je organizator odpovedal, ker ?? Malo je res bilo vetra in vala ampak očitno se jim preprosto ni dalo po včerajšnji prekrokani noči. "Idemo u planine" so rekli in oddurhali proti vrhu Unij.

Inspiron, naš član posadke je imel plan jadrati naprej na jug še cel teden, tako da smo ga pospremili do Lošinja, kjer smo se vkrcali na prijateljevo barko, in v nedeljo z njim nazaj prečili Kvarner do Pule.

V Lošinj na kavo in Artaturi na sidro čez noč.

Menjava posadk v Artatureju.

Sezona lignjev in gostitelja nas med motoriranjem čez Kvarner počastita s slastnim kosilom.

Porer, vedno lep, v vsakršnem vremenu.
Inspiron je med tem po 20 urah že prilul do Jabuke in potem potegnil naprej do Komiže.

Jabuka

Komiža

