Trimanje jadra prek zadnje pripone

[Grega295]

Naletel sem na en filmček o trimanju glavnega jadra preko zadnje pripone:
http://www.youtube.com/watch?v=9GDro9i1ye0
Zanima me, če kdo uporablja zadnjo pripono pri trimanju glavnega jadra?
Na filmčku se vidi kot dokaj učinkovit pripomoček, v praksi pa tega še nikdar nisem videl; tudi na regatah ne (morda nisem bil v pravih ekipah).

[sly]

Grega, če imaš klasično glavno jadro in vpetje sprednjega štraja pod vrhom jambora je to skoraj tako, kot če na avtu ne bi nikoli prestavil v najvišjo prestavo.

Video prikaže zadevo malce preveč laično, a vendar ima možakar prav, kar govori.

Poanta je v tem, da želiš imeti optimalen profil jadra pri vseh pogojih.

Spodnji del jadra nastavljaš z bazo, zgornji pa z ukrivljenostjo jambora. Z naraščajočo močjo vetra raste tudi globina, ki jo želimo zmanjšati oz. optimalno nastaviti.

Žal nikjer ne omeni zvitja jadra v zgornjem delu, kar je tudi pomemben del enačbe, posebno v močnejših vetrovih.

Vpliv vseh mogočih nastavitev je močno odvisna od kroja jader in starosti. Jadro, ki je starejše od 5 let in je bilo koliko toliko v uporabi, zagotovo nima več prave oblike, vendar to več ne sodi v to temo...

BTW, z moštrini se da itak največ pomagati pri nastavitvah jader...

Žal po mojih izkušnjah večina zgoraj napisanega pri roll jadrih odpade oz. je efekt veliko manjši, ker so kroji pač optimirani za rolanje.

Lp

P.S.
A kdo od vas uporablja Cunningham?

[evovii]

Jaz mam leteče pripone pa skoz delamo na temu. Ob vsakem obratu je
treba štelat...

[EDO]

Moram rečt, da kar uporabljam zadnjo pripono za trimanje obeh jader. Pri glavnem jadru zmanjšaš trebuh v sprednjem delu (opisano na posnetku). Obenem pa našponaš tudi sprednji štraj in napneš tudi sprednji rob genove. Če zgoraj napisano obenem kombiniraš z outhoul-om in drsnikom škote gl. jadra potem je rezultat očiten - manj nagibanja, večja hitrost, boljši kot v veter.
Pri močnejših vetrovih pa prav pride tudi trimanje preko drsnika škote gl. jadra. Drsnik gl. jadra potegneš malo na privetrno stran in malo popustiš škoto gl. jadra. Tako odpreš zgornji del gl. jadra in mu s tem nekoliko zmanjšaš enegijo - po domače spustiš veter "ven". Spodnji del jadra pa še vedno ima dober kot v veter. Težišče lateralnega plana jader je tako nižje in zaradi tega je manj nagibanja. Če si sam na barki in moraš veliko križat je to hudičevo garanje. Če sam sem rajše skrajšam jadro. Ampak to je že malo "off-topic".
Cunningham ne uporabljam, ker ga nimam. Če prav razumem ima podobnen efekt kot trimanje preko zadnje pripone - z njim napenjaš sprednji rob gl. jadra. Po mojem bi teoretično moral isti efekt dosečt z napenjanjem oz. popuščanjem dvižnice gl. jadra . Mislim, da je bolj prišel v poštev takrat, ko še ni bilo trdih vangov. Morda pa imam čisto napačno predstavo o cunninghamu
Grega, priporočam ti, da nabaviš priročnik "Trimanje jedara i jarbola" http://www.geonavtik.com/artikel.php?artikel=214
Kratko in jedrnato napisano pa slikice ima

[sly]

S cunninghamom se nastavlja položaj trebuha.

Ravno ko zvijaš jambor preko zadnje pripone prihaja do efekta, ki je podoben temu, kot da jadro na sprednjem robu ne bi bilo dovolj napeto. Prav tako je pogosto, posebno pri raztegnjenih jadrih trebuh preveč naprej, kar ne omogoča optimalnega pretoka zraka pri jadranju v orco.

Pri malce močnejšem vetru je skoraj nemogoče (in tudi nepriporočljivo) poskušati dvigniti/napeti obremenjeno jadro. Ravno takrat pride v upoštev cunningham.

Če pogledate slike najboljših in najhitrejših jadrnic (npr. Esimit Europe), boste videli, da se še vedno, ravno zaradi prej omenjenega uporablja Cunningham...

BTW, vedno bolj so v modi jaborji brez zadnje pripone, kar omogoča jadra z velikimi roach-i brez letečih pripon...

Lp

[MKN]

Iskalnik mi je našel tole temo, ki jo po moje lahko nadaljujem.

Imam vprašanje o trimanju zadnje pripone.
Polanc mi je ob zadnjem srečanju omenil, da je moja zadnja pripona precej popuščena. Na priponi imam ročni zatezovalec pripone (z vinčem) in sem se ga do sedaj začetniško malo bal. Po Polančevi pripombi pa sem se podučil in sedaj vem čemu služi. NIkjer pa nisem zasledil praktičnega nasveta koliko se zadnja pripona lahko pritegne, da ne povzročaš preobremenitev. Upam, da ima sam zatezovalec svojo omejitev koliko se lahko pripona pritegne.
Ker je pomembno, podam še podatke o barki. Barka je Comar Comet 375, 37ft, mast rig, kot model je bila deklarirana racer/cruiser. Ima navijalno sprednje jadro in klasično glavno. Jambor je vpet v kobilico. Jambor ima tudi sprednjo letečo pripono, ki je po razlagi na tem forumu namenjena krivljenju jambora naprej v sredini jambora. Višina jambora nad kabino je 13,70m.
Zelo nenavadno se mi zdi, da ima tudi stranske leteče pripone, ki so v jambor vpete pod drugim križem, v palubo pa komaj kakšen meter za jamobrom. Vem, da so pri fractional rig barkah vpete čim bolj zadaj, da opravljajo svoje delo.

Če mi lahko kdo pojasni, koliko lahko zategujem zadnjo pripono (odmik vrha jambora ali koliko lahko skrajšam pripono) in zakaj imam nenavadno vpete stranske leteče pripone.

Upam, da se kaj novega naučim.

Hvala in LP,

MKN

[Bouges Nina]

https://gorgonija.com/wp-content/upload ... C5%BEi.pdf