Potoval sem solo ker sta šla žena in en sin v Španijo, drugi se pa uči za maturo. Čist OK po svoje, le da sem bil edini krmar in zato 'malce' slabe volje ker sem brez avtopilota. Izpustil je namreč dušo in še kar čaka na popravilo pri žal edinem servisu v Sloveniji za Raymarine 
1.Dan: Klimno - Novi Vinodolski - Punta Križa - Meli (sidranje)
Skoraj 45 milj v kosu, toliko še nisem naredil. Pametnega vetra ni bilo, nekaj malega v Kvarneriču, tako da so jadra malo pomagala pri sicer motoriranju. Vreme krasno. Vmes sem moral nalit še gorivo, urnik na črpalkah pa bolj kot ne še bolj na izi... Crikvenica ne dela in letos ne bo, tako da sem se ustavil v Novem Vinodolskem. K sreči je cena dizla 1,43 eur (lani Crikvenica skoraj 2 eur). Dolgo plovbo si krajšam s fajn muziko, opazujem delfine in velike tune, ki skačejo iz vode. Ob 18h prispem v zaliv Meli na jugu Cresa, vreme je namreč kazalo na nekaj malega severnega vetra. Skupaj s še dvema jadrnicama smo uživali v lepem sončnem zahodu in mirnem morju. Noč mirna, le da precej mrzla.
2.Dan: Meli - Sv. Martin - Veli Lošinj - Nerezine - Osor - Martinščica (sidranje)
28 milj vse skupaj, vmes pa sem obiskal še kolega (Sv. Martin in Mali Lošinj) in se ustavil v Velem Lošinju. Privezal sem se kar v mestu, tam mi je špage pridržal še en jadralec (forumaš Car - nisva se prej poznala a vseeno malo predebatirala jadralske teme). Dolgčas ni bilo, pomagali smo enemu avstrijcu z glanc novo krasno ogromno jadrnico, nisem si pa zapomnil katera je bila (vsaj 45). Možakar je bil namreč popolnoma nevešč upravljanja z ladjo in če mu ne bi pomagali bi barko najbrž pošteno poripsal po bokih in še kje. V resnici je vmes pošteno butnil v pomol, k sreči s sidrom. Mestece je lušno, starodavno in majno a urejeno. Gužve ni bilo, sem si pa vzel kako uro in se malo sprehodil naokoli. Ker sem lovil Osor ob 17h sem potegnil proti severu. Vmes se ustavim v zalivu pred Nerezinami, si skuham kosilo in butnem dva hladna špricerja za pogum. Nisem namreč še prevozil kakega kanala v Jadranu in me je zato glih en malo skrbelo
Kot sem napisal že v temi Osor ni bilo v resnici nič posebnega, saj je bilo vreme lepo, vetra malo ali nič, gužve nobene. Prispel sem malo prej, da preučim okolico, druga plovila, vreme itd. Privezal sem se na eno od boj in počakal za eno jadrnico. Vse je šlo super, le da mi je pot presekal en motornjakar, ki je prišel za mano in sem moral zato naredit še en krog, da ne bi šel takoj za njim. Malo brezobrazno ampak OK... Z nekaj zaleta in ful gasom pred vhodom sem lepo zapeljal v kanal z eno roko na krmilu, v drugi pa telefon saj sem dogajanje posnel (https://www.youtube.com/watch?v=w6pPkfrPiow). Barka je bila lepo vodljiva - nobenih težav ni bilo kljub nekoliko valoviti površini. Gledalcev in snemacev cel kup, tako da se počutiš kot da si na predstavi Še ena urica plovbe in privežem se na pomol v Martinščici. Cena 3 eur po metru. Voda in elektrika. Obiščem še enega kolega potem pa počitek v zibajoči barki, saj so mimo ves čas pluli ribiči ...
3.Dan: Martiščica - Plava špilja - Cres (sidranje)
Cca 17 milj z nekaj jadranja vmes. Vreme krasno, vmes se ustavim v Plavi špilji. Zalivček lep, se da sidrat, gužve ni. Vhod v jamo, ki je v zalivu, je možen s supom in majhnim tenderjem, nekateri so plavali. Ob normalni plimi mislim, da bi sicer lahko vstopil, ampak le s supom ali če bi plaval. Ob močnem jugu in plimi se mislim da ne da vstopit, razen če bi plaval pod vodo. Peš jama ni dostopna. Zanimivo za pogledat, nekaj časa je treba počakat, da se oči privadijo na temo, dobro je imet s sabo močno luč, da si malo ogledaš notranjost, ki je sicer skoral popolnoma temna. Nekaj svetlobe, ta je lepa modra, uide sicer skozi podvodne tunele. Skuham si še kosilo, uživam na soncu, potem pa potegnem do Cresa. Čaka me kaki dve uri plovbe. Prispem srečno ustavim se še na pumpi. Ta seveda ne dela, sem pa zato spotoma opral barko in dotočil vodo
Naslednji korak je privez. Vreme kaže nekaj burje, zato gledam vzhodni del, v marino se mi ne gre. Vzhodno od mesta vržem sidro a ne prime. Opustim vse naslednje poskuse, saj opazim precej boj, voda je kalna in zato nočem tvegat kakega zapletanja sidra v podvodne vrvi ali ketne. Odločim se za eno od praznih boj, ki mi je delovala varna. Počakam malo, da se znoči - morda se kdo vrne na bojo ali pa bi prišel kak inkasant. Vse mirno, usodo delim z eno avstrijsko jadrnico, kasneje pride še ena. Vsi se 'šlepamo' na bojah. Zvečer se odpravim v mesto, ki je lepo urejeno, na rivi ob špricerju poslušam jazz band. Turistov veliko, lepo toplo vreme je privabilo ven vse živo, restavracije in lokali so polni. Cene zanimive, v restavraciji špricer 3.5 eur, v baru (center) pa zgolj 2 eur. Cena tokrat laže, saj sem za 2 eur pil boljši gemišt kot prej skoraj za še enkrat več. Oddolžim se z dobro napitnino in grem spat. Noč mirna, nekaj malega piha, a to spada k sidranju. Žvižganje vetra okoli jamborov doda nek svoj čar, če le ni preglasno Ker mi boja buta v trup jo moram (po prebrani izkušnji tu nekje na forumu) obleči s šlaufom, ki ga s sabo vozim posebej za ta namen 
4.Dan: Cres - Klimno
Obeta se 37 milj transfer, brez postankov. Brez AP se malo nejevoljnen odpravim na pot in gledam vreme. Ob 17h kaže dež, zato moram do takrat bit doma. Vmes na Windiju vidim nekaj burje do najbolj severne točke Cresa, potem do Krka kaže dokaj mirno ter od mosta naprej dokaj dosti juga. Smer vetra mi ustreza ob zahodnem delu Cresa do obrata proti severo-vzhodu. Potem ga imam v premec, pričakujem tudi nekaj valov. Vendar do tam je še daleč in takoj po izstopu iz zaliva pihne v bok od 7-15 kt kar mi dvigne dopamin na ravno pravo raven. Potegnem ven rjuhe, ugasnem motor in muziko, natrimam štrike in preprosto uživam. Morje je dokaj mirno, le nekaj refulov mi vrže par stvari s polic. Ampak to je to. Za take trenutke se živi. Polplačan je vsak cent, ki ga pogoltne navtika, vsako poliranje, čiščene, šraufanje itd. Samo narava, stroj in ti. Ni ga večjega užitka kot takrat ko veter prime natrimana jadra, barka se umiri, nagne, trup malo zaječi in enakomerno reže valove. Čutiš silo vetra in po drugi strani težo in delovanje barke. Poslušam veter in morje, čudim se inženirjem, ki so zdizajnirali moderne barke, jadra in vse ostalo. Vsa ta tehnika se tako lepo zlije z naravo v nekakšno harmonijo, vse skupaj pa upravljaš ti. Ja, vedno sem si želel bit mornar, postal sem pa ITjevec
No, morda pa je celo bolje tako, saj bi se morja najbrž poklicno preveč navadil... Veselja je po kaki dobri ure konec, saj se obrnem direkt v burjo. K sreči valov (še) ni, se pa oblači in postaja hladno. Ne vem tudi, kaj me čaka med Cresom do Krka... No problem, bom že, s tretjino manjšo barko sem plul v 35 kt in 2m valove pa je šlo. Nekoliko me pozitivno preseneti napoved Windija, saj takoj ko zapustim Cres veter ugasne, čaka me torej 2-urna bonazza do Krka. Super. Čas, da si skuham tačas kosilo. Malo skačem gor in dol ker nimam pomoči elektronike ali človeka za krmilom. Nekako gre, saj je morje mirno. Na čebulici si popražim nekaj zelenjave, dodam malo začimb, skuham še riž in ven pride mediteranska rižota. Ob hladnem špricerju paše kot ata na mamo v prazen želodec Skuham še kavo in že sem pod mostom. Tu se zabava nadaljuje, saj se razvije 'lep' jugo, malo zagrmi in se pošteno ulije. Navlečem sprayhood in jadralske cunje ter prižgem zemljevide, saj se vidljivost začne zmanjševat. Vse skupaj traja 15 minut nato pa do priveza v Klimnem razen juga nič posebnega. Sledi privez, nakar se za konec še enkrat pošteno ulije. A komu mar, zdaj sem na varnem in suhem 
