http://www.debelic-plaza.hr/
Povečerjamo, hrana odlična, cena zmerna, priporočam, in nato naročimo taxi da nas odpelje v mesto Rab, saj veste, štanti, koktejli,...
Naslednje jutro počasi rinemo, (omejitev hitrosti) po barbatskem kanalu, proti jugu Raba mimo Mišnjaka na Goli otok.
Privežemo na skrajnem levem robu lučice, saj so vsa druga mesta zasedena. Ker je globina premajhna, (čer) članice posadke na hitro poskačejo na obalo, kapitan pa se žrtvuje in priveže barko 3m od pomola ter priplava na obalo.(častna kapitanska, ja pa potem nazaj tud)
Prvi vtis je obetaven, polno turistov, urejene table
A kaj kmalu se urejenost konča, stavbe, ali bolje rečeno kar je od njih ostalo, so zanemarjene podrte in zelo nevarne. Pričakoval bi vsaj kakšno opozorilo, na lastno odgovornost ali kaj podobnega.
Še vedno pa se vidi napis krivca za grozodejstva na tem otoku.
Ponujajo tudi nek improviziran KINO, kjer vrtijo film o Golem otoku, ki pa je čisti nateg, saj je skoraj vse posneto v zdajšnjem času, le barve so vzeli, da zgleda staro, še celo prizor jetnikov v kamnolomu je odigran. (se opravičujem za tole kritiko ampak ne morem iz svoje kože) Ni vredno niti 10 kun kolikor hočejo za to.
Potem se gremo skopat še v uvalo Saramić, Rab nasproti Grgurja, lep mivkast zaliv in zvečer nazaj na Barbat kjer prenočimo.
Zjutraj jo švignemo do Cresa, kjer se na skrajnem jugu v uvali Mali, dobiva s Carjem. Pivo, borovničke, klepet, izmenjaha hrane, Car je namreč odhajal domov, hvala.
Prenočimo pa v uvali Kolorat, še natančneje uvala Vlaška. Krasen zaliv, kjer ponoči slišiš kako hodijo jeleni pit morje, če posvetiš z baterijo jih tudi vidiš. Noč je mirna na nebu dežujejo zvezdni utrinki…..ajde dosta romantike, na živce mi gre GLASEN agregat na sosednji jahti.
Naslednje jutro kapitan malo po 8h dvigne sidro, zaropota in odrine proti Privlaki, članice posadke mirno spijo. Most odprejo ob 9h, čeprav je širok 8m (globina 2,4m) se zdi zelo ozko in adrenalinsko, tok je močan zato kar poženem konjičke.
Privežemo v marini, saj se bojimo da popoldne ne bo prostora in prav smo se odličili. Marina ima zelo lepe sanitarije. Ker pa je voda v Lošinjskem zalivu umazana, gremo peš čez hribček v Čikat. Kmalu ugotovimo da takšna »nagužvana kopališča« niso za nas, pa še voda je bila hladna.
Zvečer pa nekaj dobrega pojest, komaj smo našli prostor v gostilni, pofirbcat na štante in spat. Zjutraj na tržnici vidim lepo svežo Palamido, takoj odštejem 170 kun, ker se mi ne zdi veliko za več kot 4kg ribo.
Vem da me bodo sedajle kuharski mojstri potolkli, ampak pripravili smo jo v picapanu. Prvi dan smo polovico razrezali na »šnicle« in spekli, drugi dan pa drugo polovico celo kuhali v pica panu, začimb in točne priprave pa ne izdam, bila je odlična. Sem mislil slikat pa jo je prej zmanjkalo. Zapustimo Lošinj.
Odpeljemo se do Suska, kjer se zasidramo zunaj v zalivu.
Kopanje in obisko otoka, kjer najdemo nekaj simpatičnih prizorov.
Cel otok je sipina, tako da je povsod sama mivka, umetnikov ne manjka.
V gornjem selu pri cervi je vinska klet, kjer prodajajo Rose iztisnjen iz avtohtone vrste trt na Susku. Ali nije vam ovo Cviček, nas opozori kletar in prav je imel. Vino ima 15 voltov in nam zvečer ko smo spili samo 2 steklenici dobesedno odrezalo noge. Je pa dober in iz hrastovih sodov.
Večer je miren.
Po polnoči pa začne barko premetavati da je joj, nevihta v kvarnerju je prinesla valove, ne spim skoraj do 5h, potem se umiri. Zjutraj šibnemo do Ilovika kjer se dobimo z Gobbijem, kopanje, klepet, nekaj spijemo.
Prespimo na boji, jutro je krasno.
Nahranimo še ušate in odrinemo proti Premudi.
Vržem sidro med pristaniščem na zahodni strani in skalnim grebenom, tok je zelo močan, na tleh je mivka zato spustim skoraj celo verigo. Pogledi so krasni…
Opazim tudi zelo lepo premičnino…jaz bi tud…
Odločimo se da prespimo med Molatom in Istom, na boji v Zapuntelu. Tu je sicer omejitev hitrosti saj je prehod preozek za varno glisiranje, ampak Jadrolinija in še kar nekaj brihtnežev ne jeb., zato se guncamo do poznega večera.
Naslednje jutro pa obvezen postanek na Olibu, kjer pomagam pri operaciji »korpo morto«. Nestabilna pasara, betonski blok, dva neplavalca (oba po imenu Ive, eden je celo župan) in jaz. Smeha za popiz….
P.S. naslednji dan smo ugotovili, da smo blok spustili na napačno mesto, itak in operacijo smo morali ponoviti.
Proti večeru pa nazaj v marino in na žalost domov. Pa saj bo hitro spet luštno.
lpg
Bravo mame!