Joško je odplul proti Grčiji
Moderatorji: moderator2, Marchi, moderator, kr en
Dolžan sem vam še zadnji slikovni del potepanja po Grčiji. Prejadrala sva 50Nm, obiskala pa otoke Kastos, Kalamos, Vathy na Maganisiju, Nidry na Lefkasu, Paleiros in Varko na celini ter na koncu še samo mesto Lefkas.
Kompletna bilanca iz Izole do Grčije in potepanja iz otoka na otok še sledi.

Kompletna bilanca iz Izole do Grčije in potepanja iz otoka na otok še sledi.
Zdaj pa še obljubljena bilanca poti:
- Vsega skupaj, iz Izole do Grčije in naprej po grških otokih, sva preplula 830 Nm
- porabila sva 180 litrov goriva, ob odhodu sva imela tudi rezerve 70 litrov
- motor je deloval vsega skupaj 147 ur, največ med 1500 in 1800 Rpm.
- poraba 1,22 litra/uro
- za priveze, elektriko in vodo sva plačala 207,00 Eurov
Opravljena pot:
Iz Izole direkt do Viesta, tam sva dopolnila tank goriva in takoj naprej do Brindisija - 3 dni, 3 noči
Iz Brindisija do prvega grškega otoka Erikoussa - 14 ur
Pristala sva na naslednjih otokih, zalivih oz. marinah:
otok Erikoussa
otok Krf - zaliv Ay Stefanos
otok Krf - zaliv mesta Krf (Naok)
celina, pristan Plataria
otok Paxos, zaliv Lakka
otok Paxos, zaliv Gaios
otok Antipaxos
otok Lefkas, zaliv Nydri
otok Scorpio
otok Meganisi, pristan Spilia (Spartochori)
otok Ithaka, pristan Frikes
otok Ithaka, pristan Kioni
otok Ithaka, zaliv Vathy
otok Kefalonija, zaliv Antisamis
otok Kefalonija, pristan Poros
otok Zakynthos, pristan Zakynthos
otok Zakynthos, okoli otoka
otok Zakynthos, pristan Ay Nicholaos
otok Kefalonija, mestna riva Argolis
otok Kefalonija, zaliv Assos
otok Lefkas, pristan Vassiliki
otok Lefkas, plaža Porto Katsiki
otok Lefkas, pristan Syvota
otok Kastos, južni zaliv
otok Kalamos, pristan Kalamos
otok Meganisi, pristan Vathy
otok Lefkas, zaliv Nydri
celina, pristan Paleiros
celina, zaliv Varko
otok Lefkas, mestna riva Lefkas
celina Preveza
Čeprav sva obiskala večji del Jonskega morja, nama je ostalo še kar nekaj destinacij, ki so vredne obiska:
Fiscardo in Sami na Kefaloniji, kakor tudi kanal med Kefalonijo in Ithako, otok Atokos (One house bay), južni del otoka Krf, Mourtos in Syvoto na celini in seveda Peloponez.
Poleg naštetih otokov pa me že vleče v Egejsko morje
- Vsega skupaj, iz Izole do Grčije in naprej po grških otokih, sva preplula 830 Nm
- porabila sva 180 litrov goriva, ob odhodu sva imela tudi rezerve 70 litrov
- motor je deloval vsega skupaj 147 ur, največ med 1500 in 1800 Rpm.
- poraba 1,22 litra/uro
- za priveze, elektriko in vodo sva plačala 207,00 Eurov
Opravljena pot:
Iz Izole direkt do Viesta, tam sva dopolnila tank goriva in takoj naprej do Brindisija - 3 dni, 3 noči
Iz Brindisija do prvega grškega otoka Erikoussa - 14 ur
Pristala sva na naslednjih otokih, zalivih oz. marinah:
otok Erikoussa
otok Krf - zaliv Ay Stefanos
otok Krf - zaliv mesta Krf (Naok)
celina, pristan Plataria
otok Paxos, zaliv Lakka
otok Paxos, zaliv Gaios
otok Antipaxos
otok Lefkas, zaliv Nydri
otok Scorpio
otok Meganisi, pristan Spilia (Spartochori)
otok Ithaka, pristan Frikes
otok Ithaka, pristan Kioni
otok Ithaka, zaliv Vathy
otok Kefalonija, zaliv Antisamis
otok Kefalonija, pristan Poros
otok Zakynthos, pristan Zakynthos
otok Zakynthos, okoli otoka
otok Zakynthos, pristan Ay Nicholaos
otok Kefalonija, mestna riva Argolis
otok Kefalonija, zaliv Assos
otok Lefkas, pristan Vassiliki
otok Lefkas, plaža Porto Katsiki
otok Lefkas, pristan Syvota
otok Kastos, južni zaliv
otok Kalamos, pristan Kalamos
otok Meganisi, pristan Vathy
otok Lefkas, zaliv Nydri
celina, pristan Paleiros
celina, zaliv Varko
otok Lefkas, mestna riva Lefkas
celina Preveza
Čeprav sva obiskala večji del Jonskega morja, nama je ostalo še kar nekaj destinacij, ki so vredne obiska:
Fiscardo in Sami na Kefaloniji, kakor tudi kanal med Kefalonijo in Ithako, otok Atokos (One house bay), južni del otoka Krf, Mourtos in Syvoto na celini in seveda Peloponez.
Poleg naštetih otokov pa me že vleče v Egejsko morje
Najbolj hude destinacije, katere poznam:
otok Paxos - Lakka, Gaios
otok Lefkas - Vassiliki, Porto Katsiki, Nydri
otok Scorpio
otok Meganisi - Spilia, Vathy
otok Ithaka - Kioni
otok Kefalonija - Assos
otok Zakynthos - zahodna stran, mesto
To sem naredil zaradi tebe, da ti bo naslednje leto lažje poiskat dobre destinacije
otok Paxos - Lakka, Gaios
otok Lefkas - Vassiliki, Porto Katsiki, Nydri
otok Scorpio
otok Meganisi - Spilia, Vathy
otok Ithaka - Kioni
otok Kefalonija - Assos
otok Zakynthos - zahodna stran, mesto
To sem naredil zaradi tebe, da ti bo naslednje leto lažje poiskat dobre destinacije
- Novinec
- Admiral
- Prispevkov: 2569
- Pridružen: Pe Feb 15, 2008 22:41
- Kraj: Sailing on the world
- Kontakt:
Joško napisal/-a:
To sem naredil zaradi tebe, da ti bo naslednje leto lažje poiskat dobre destinacije
Za mene pa bo potrebno kaj več napisati,.....pa še kaj narisati,....... pri teh letih pa že na Bilobilu
LP
"Morje je med vsemi opojnostmi najbolj opojno!"
...........................................................(J.H.)
...........................................................(J.H.)
GLAVNE ZNAČILNOSTI PLOVBE PO JONSKEM MORJU
Po Grčiji sva se potepala od srede avgusta, ves september in začetek oktobra.
Smo v drugem časovnem pasu, ura je za 1 uro naprej.
Vreme je zelo stabilno in predvidljivo, česar nisem bil vajen s Hrvaške. Veter običajno začne pihati okoli 13. ure in se umiri pred sedmo zvečer. Veter ne dosega večje moči kot 5 Bf ali do 20 Kts, razen na odprtem, kjer je moč vetra večja, do 28 kts. Običajno piha severozahodnik. Termični veter. Z vetrom nastajajo tudi večji valovi; kjer je odprto, z zahodne sredozemske strani, so predvsem dolgi in visoki. Jadranje v takih razmerah ne dela težav.
Noči so zelo mirne, v vsem času potepanja po Grčiji sva imela samo dvakrat nemirno noč, na Levkasu v Nydriju. Zaradi močnega vetra. Tudi deževalo je samo trikrat, zelo kratek čas, od tega na Zakynthosu dvakrat in enkrat ves dan v Vathyju na Meganisiju. Več padavin je pričakovati v oktobru. Proti koncu septembra je tudi več vlage. Takrat tudi jutra postanejo hladnejša, vendar se ozračje dopoldan hitro ogreje.
Za pregled vremenske napovedi sem uporabljal spletno stran http://poseidon.hcmr.gr . Odlična stran je tudi http://www.meteo.gr/ Stran je zelo zanesljiva in natančna. Poleg napovedi vremena je tudi napoved vetra in vala, za več dni naprej.
Na barki imam navtične karte v obliki knjige »Eagle Ray« - GREECE, SEA GUIDE, avtor Nicholas D. Elias. 3. Izdaja. Zajema Jonsko morje in Peloponez, brez vzhodne obale. Karte so pisane v angleškem in grškem jeziku. Poleg zelo podrobnih načrt pristanov, marin ali luk so tudi opisi in opažanja avtorja ter slike. Pomembno je, da se hitro navadiš na uporabo. V veliko pomoč pa mi je bil tudi chart ploter Raymarine C80 z Navionics Gold kartografijo. Sicer je nekaj zalivov označenih kot sidrišča, čeprav imajo tam školjčišča. Osnovne informacije, ki se jih dobil z Navionicsom, so zadovoljive.
V vsakem še najmanjšem zalivu in kraju so lokali, gostilne, taverne. Trgovinic s spominki in podobno kramo je tudi polno. Marketi so manjši, sicer dobro založeni, vendar je prodajno blago večinoma v grškem jeziku. Pekarne so v vsakem kraju, meso pa lahko nabavite tudi v marketu, če ni mesnice. Cene so nekoliko višje kot pri nas, splača se pripeljati vsaj del hrane s seboj. Seveda takšnih hipermarketov, kot so pri nas, nisem videl nikjer in jih tudi nisem pogrešal. Tehničnih trgovin ni, oziroma so samo v večjih krajih. V Nydriju je v glavni ulici velika navtična trgovina, kjer so imeli tudi slo zastavo. V mestu Lefkas pa sem našel še najmanj pet navtičnih trgovin, zelo dobro založenih. Cen nisem preverjal.
So pa zato cene privezov po manjših pristanih zastonj, le redko kje se plača privez. Plača se edino elektrika in voda. Ponekod imajo nameščene kar avtomate. Ker domačini upravljajo s privezi, si seveda želijo, da jih obiščeš v eni od njihovih tavern, ni pa pogoj. Skorajda nikjer nimajo mooringov (izjema Syvota na desni strani, Vathy na Meganisiju, mesto Lefkas, Preveza), sidro vržeš za tri dolžine barke stran-odvisno od globine, od priveza in se privežeš na krmo. Običajno pri privezovanju pomagajo posadke z sosednjih bark. Globine v pristanih se gibljejo okoli pet metrov, tudi manj. Dobro je preveriti peljar, kjer pred pristankom pregledaš luko, globine, kje imajo domačini svoje mesto, s katere smeri je veter najbolj nevaren in tudi kako dobro drži sidro. Pogrešal sem sidro na krmi in ta sistem si moram napraviti za naslednje leto.
Cene v marinah – Lefkas, Preveza, Vathy, Zakynthos se gibljejo med 15,00 in 20,00 Euri.
Po pripovedovanju prijateljev, ki so že bili v Grčiji, je v začetku poletja kar velika gneča. Sploh v Jonskem morju. Izogibati se je treba angleških čarteristov in njihovih »flotilj«. Sidra mečejo vsevprek, tudi čez druga, naslednji dan pri izplutju pa jim pomagajo plačani mornarji čarterskih firm, ki jih rešujejo iz nemogočih situacij. Kar malo te stisne, ko gledaš povečini starejše pare, kako se mučijo in pod kakšnim stresom so.
Otoki , obala in morje so čudoviti. Voda ima tudi daleč stran od obale čisto posebno modro barvo. Najlepši so zalivi s turkizno barvo vode, z mivko na dnu. Zalivi so običajno veliki in zelo veliki, zato je v njih potrebno računati na močan popoldanski veter. So tudi zalivi v zalivih – Lefkas, Meganisi, Ithaka. Dobro sidro je zakon, delta nama je povsod odlično držala.
Domačini so v glavnem prijazni in nevsiljivi. Brez izjeme, tudi starejši govorijo angleško. Ko te ogovorijo, običajno vprašajo od kod si. Zelo so veseli, če se potrudiš pozdraviti ali zahvaliti v njihovem jeziku. Jezik se mi zdi za učenje zelo težek, sploh pa pisava. Kljub temu sem se trudil prebrati napisano, čeprav nisem vedel pomena. Seveda sva se nekaj besed tudi naučila. Življenje domačinov poteka neprimerno bolj umirjeno, brez pretiranega hitenja. Ritma se hitro navzameš.
Večja težava je internet povezava. Običajno prenosnik zazna par naslovov, vendar je signal slab, posebno, če si malce dlje od naselja ali še celo na sidru. Internet prodajajo skoraj v vseh lokalih, cene pa so za pol ure 1,00 Euro in tudi več. Pojavi pa se problem pri vnašanju gesla -uporabi tipkovnice, ker ne poznajo šumnikov. Za naslednjič se mi zdi pametno montirati dodatno wi-fi anteno.
Ponekod, kjer se hočeš priklopiti na elektriko, imajo večje tri polne priključke. Zato je dobro imeti adapter iz večjega na običajnega. Seveda pa elektrike tudi ni povsod, sploh na sidru, zato lahko nastane problem z energijo. S 55W sončnim modulom sva zdržala vsaj tri dni ob normalni porabi – hladilnik, instrumenti, prenosni računalnik preko inverterja. Kljub temu razmišljam o možnosti montaže wind generatorja, ki bi mi nadomestil energijo ob nesončnih dneh.
Naj za konec povem, da sva se v Grčiji počutila izredno dobro. Navdušena sva bila nad naravo, morjem, kraji, ljudmi. Občutek svobode naju je spremljal na vsakem koraku.
In to je najpomembnejše.
Po Grčiji sva se potepala od srede avgusta, ves september in začetek oktobra.
Smo v drugem časovnem pasu, ura je za 1 uro naprej.
Vreme je zelo stabilno in predvidljivo, česar nisem bil vajen s Hrvaške. Veter običajno začne pihati okoli 13. ure in se umiri pred sedmo zvečer. Veter ne dosega večje moči kot 5 Bf ali do 20 Kts, razen na odprtem, kjer je moč vetra večja, do 28 kts. Običajno piha severozahodnik. Termični veter. Z vetrom nastajajo tudi večji valovi; kjer je odprto, z zahodne sredozemske strani, so predvsem dolgi in visoki. Jadranje v takih razmerah ne dela težav.
Noči so zelo mirne, v vsem času potepanja po Grčiji sva imela samo dvakrat nemirno noč, na Levkasu v Nydriju. Zaradi močnega vetra. Tudi deževalo je samo trikrat, zelo kratek čas, od tega na Zakynthosu dvakrat in enkrat ves dan v Vathyju na Meganisiju. Več padavin je pričakovati v oktobru. Proti koncu septembra je tudi več vlage. Takrat tudi jutra postanejo hladnejša, vendar se ozračje dopoldan hitro ogreje.
Za pregled vremenske napovedi sem uporabljal spletno stran http://poseidon.hcmr.gr . Odlična stran je tudi http://www.meteo.gr/ Stran je zelo zanesljiva in natančna. Poleg napovedi vremena je tudi napoved vetra in vala, za več dni naprej.
Na barki imam navtične karte v obliki knjige »Eagle Ray« - GREECE, SEA GUIDE, avtor Nicholas D. Elias. 3. Izdaja. Zajema Jonsko morje in Peloponez, brez vzhodne obale. Karte so pisane v angleškem in grškem jeziku. Poleg zelo podrobnih načrt pristanov, marin ali luk so tudi opisi in opažanja avtorja ter slike. Pomembno je, da se hitro navadiš na uporabo. V veliko pomoč pa mi je bil tudi chart ploter Raymarine C80 z Navionics Gold kartografijo. Sicer je nekaj zalivov označenih kot sidrišča, čeprav imajo tam školjčišča. Osnovne informacije, ki se jih dobil z Navionicsom, so zadovoljive.
V vsakem še najmanjšem zalivu in kraju so lokali, gostilne, taverne. Trgovinic s spominki in podobno kramo je tudi polno. Marketi so manjši, sicer dobro založeni, vendar je prodajno blago večinoma v grškem jeziku. Pekarne so v vsakem kraju, meso pa lahko nabavite tudi v marketu, če ni mesnice. Cene so nekoliko višje kot pri nas, splača se pripeljati vsaj del hrane s seboj. Seveda takšnih hipermarketov, kot so pri nas, nisem videl nikjer in jih tudi nisem pogrešal. Tehničnih trgovin ni, oziroma so samo v večjih krajih. V Nydriju je v glavni ulici velika navtična trgovina, kjer so imeli tudi slo zastavo. V mestu Lefkas pa sem našel še najmanj pet navtičnih trgovin, zelo dobro založenih. Cen nisem preverjal.
So pa zato cene privezov po manjših pristanih zastonj, le redko kje se plača privez. Plača se edino elektrika in voda. Ponekod imajo nameščene kar avtomate. Ker domačini upravljajo s privezi, si seveda želijo, da jih obiščeš v eni od njihovih tavern, ni pa pogoj. Skorajda nikjer nimajo mooringov (izjema Syvota na desni strani, Vathy na Meganisiju, mesto Lefkas, Preveza), sidro vržeš za tri dolžine barke stran-odvisno od globine, od priveza in se privežeš na krmo. Običajno pri privezovanju pomagajo posadke z sosednjih bark. Globine v pristanih se gibljejo okoli pet metrov, tudi manj. Dobro je preveriti peljar, kjer pred pristankom pregledaš luko, globine, kje imajo domačini svoje mesto, s katere smeri je veter najbolj nevaren in tudi kako dobro drži sidro. Pogrešal sem sidro na krmi in ta sistem si moram napraviti za naslednje leto.
Cene v marinah – Lefkas, Preveza, Vathy, Zakynthos se gibljejo med 15,00 in 20,00 Euri.
Po pripovedovanju prijateljev, ki so že bili v Grčiji, je v začetku poletja kar velika gneča. Sploh v Jonskem morju. Izogibati se je treba angleških čarteristov in njihovih »flotilj«. Sidra mečejo vsevprek, tudi čez druga, naslednji dan pri izplutju pa jim pomagajo plačani mornarji čarterskih firm, ki jih rešujejo iz nemogočih situacij. Kar malo te stisne, ko gledaš povečini starejše pare, kako se mučijo in pod kakšnim stresom so.
Otoki , obala in morje so čudoviti. Voda ima tudi daleč stran od obale čisto posebno modro barvo. Najlepši so zalivi s turkizno barvo vode, z mivko na dnu. Zalivi so običajno veliki in zelo veliki, zato je v njih potrebno računati na močan popoldanski veter. So tudi zalivi v zalivih – Lefkas, Meganisi, Ithaka. Dobro sidro je zakon, delta nama je povsod odlično držala.
Domačini so v glavnem prijazni in nevsiljivi. Brez izjeme, tudi starejši govorijo angleško. Ko te ogovorijo, običajno vprašajo od kod si. Zelo so veseli, če se potrudiš pozdraviti ali zahvaliti v njihovem jeziku. Jezik se mi zdi za učenje zelo težek, sploh pa pisava. Kljub temu sem se trudil prebrati napisano, čeprav nisem vedel pomena. Seveda sva se nekaj besed tudi naučila. Življenje domačinov poteka neprimerno bolj umirjeno, brez pretiranega hitenja. Ritma se hitro navzameš.
Večja težava je internet povezava. Običajno prenosnik zazna par naslovov, vendar je signal slab, posebno, če si malce dlje od naselja ali še celo na sidru. Internet prodajajo skoraj v vseh lokalih, cene pa so za pol ure 1,00 Euro in tudi več. Pojavi pa se problem pri vnašanju gesla -uporabi tipkovnice, ker ne poznajo šumnikov. Za naslednjič se mi zdi pametno montirati dodatno wi-fi anteno.
Ponekod, kjer se hočeš priklopiti na elektriko, imajo večje tri polne priključke. Zato je dobro imeti adapter iz večjega na običajnega. Seveda pa elektrike tudi ni povsod, sploh na sidru, zato lahko nastane problem z energijo. S 55W sončnim modulom sva zdržala vsaj tri dni ob normalni porabi – hladilnik, instrumenti, prenosni računalnik preko inverterja. Kljub temu razmišljam o možnosti montaže wind generatorja, ki bi mi nadomestil energijo ob nesončnih dneh.
Naj za konec povem, da sva se v Grčiji počutila izredno dobro. Navdušena sva bila nad naravo, morjem, kraji, ljudmi. Občutek svobode naju je spremljal na vsakem koraku.
In to je najpomembnejše.
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 5 gostov
