Slavko Sikonja - pot okoli sveta

[Elan707]

Obstajala je stran www.beatlon.com, leta 2007 je Šikonja bil tisti kateri me je navdušil, njegove potopise okoli sveta sem požiral, bil je tisti kateri mi je dal veliko motivov da sem se odločil kupiti mojo prvo jadrnico Elan707. Bila je to prva potovalna jadrnica katero je naredil ELAN pred 35 leti. Oktobra 2007 skupaj z mojo partnerko sem odšel po njo v Dubrovik kje je bila usidrana, tam sva jo spoznavala 7 dni, potovala po bližnjih otokih preden sva se odpravila na pot proti Puli. Po 2 tednih sva z njo doživela hud brodolom na Vrhovnjacih ( Mljet - Lastovo) Za las sem ostal živ, v reševanju so sodelovali iz kapetanije Korčula. Rešili so tudi jadrico, bila je zelo poškodovana, na palubi so bile skale težke tudi več kot 20 kg katere so se odtrgale ko so 2meterski valovi metali jadrnico o skale.
Ko je barka bila zunaj v marini Korčula so se vsi čudili kako je ta barka lahko kljubovala 20 min razbijanju močnih valov o stene ter se ni potopila. Šele v takšnih pogojih izveš kako dobro so včasih delali v Elanu prve jadrnice.
Nekim čudom pri padcu v morje ko sem se naenkrat najdel na eni strani med jadrnico na drugi strani med oštrim skalami za hrbtom, ko pa je močen val zagrabil celo jadrnico ter jo vrgel na me - sem čudom ostal živ, moja sopotnica je zlomila obe roki. In od takrat čeprav sva doživela tako slabo iskušnjo sva do morja bolj spoštljiva kot tudi bolj ogreta - nisva se predala, kupila sva si novo barko (Ombre Šket, katere lastnik je bil Boris Šterk) tudi z njo nisva imela sreče, potopila se je na boji ko sva bila odsotna (okvara na ventilu)
Danes sva lastnika Y33, ter že 3je leto potujeva z njo, Leta 2007 sem občudoval Šikonju z Bea (Y33) danes pa občudujem našo jadrnico Gea(y33) in še sam ne morem verjetni da mi je ratalo pridet do te barke glede na to da leta 2007 se mi je zdelo to misija nemogoče glede na to da je takrat bila predraga. No včasih je vse mogoče če si dovolj želite in če imate malo sreče kot tudi sreče v nesreči.
Tukaj se Vam javljam prvič in povem del svoje zgodbe v kateri je Slave Šikonja z svojim dnevnikom odigral pomebno vlogo pri mojem prvem stiku z jadranjem. Istega leta sem izvedel da je umrl, prav tako istega leta sem pridobil moj drugi rojstni dan, dan ko sem preživel hud brodolom skupaj z mojo sopotnico. Slavca nisem nikoli spoznal, bral sem njegove potopise in hkrati izvedeti da je umrl, to je bil udarec za me. skozi njegove zgodbe sem ga spoznal, lahko sem začutili tega morskega volka, začutili njegovo korajžo, predanost morju ter izjemno iznajdljivost. Verjamem da je bil nekaj posebnega in si želim da bi enega dneva bil tako iskušen moreplovec kot je bil Slavc.
Seveda škoda da nikoli ni izšla njegova knjiga, verjamem da bi to bil lep potopis v katerem bi uživalo veliko bodočih rodov kateri se podajajo in se še bojo podajali v morsko plavetnilo, občudovanje šuma valov in zvižganje vetra med napenjalci jamborja.

[Poletni veter]

ealn 707, a alhko napišeše zakaj in kako si doživel tisti brodolom z elan 707 ?
glede slavca : dober potopis, sem vse prebral na dah, zanimivo koiliko slovencev jadra čez ocenane... sem pa zasledil v nejgovem potopisu, da se je na dolgih etapah z nekaterimi proti koncu že grdo gledal...ja, na 10 metrski barki mora biti naporno biti več tednov skupaj..

[Elan707]

Brodolom - motor je odpovedal v kritičnem trenutku, torej se je ugasnil na nekaj 100 metrov od čeri, kje ob močni tramontani ter visokim valovi je bilo 5 min dovolj da je barka bila že nasukana na čeri, pomočni motor je bil nemočen, odvrženo sidro je odtrgalo ( namreč v takšnih pogojih 4 metra ketne je bilo premal, vrv so pa oštre skale spodi prerezale). Barka je bila komaj kupljena in pri nakupu je imela že preparjena in slaba jadra katera pri brodolomu su bila neuporabna ! Torej velika smola ! In seveda v takšni iskušnjavi se lahko veliko naučiš seveda če preživiš, in potem v bodoče veliko daš na ključne elemente okoli zanesljivosti plovila kot so pogon (motorji , jadra) sidro in ketna, oprema za reševanje (signalne rakete, vodoorporni mobiteli, reševalni jopiči - predvsem MOBITEL kateri je odporen na vodo, takrat smo imeli 3 mobitela na barki, vsi so v nekaj minut bili neuporabni, skupaj z radijsko postajo)

[Poletni veter]

elan 707, jaz sem imel podoben primer na paklenih otokih pri hvaru...silovit jugo nas je gnal na čeri, valovi so bil pa tako visoki, da nismo mogli obrniti stran od obale in nas je vedno znava obračalo z bokom proti obali...neverjetno, kako hitro se vse skupaj dogaja...ene dva vala dobiš v kokpit, posadka se malo prstraši in že si na čereh...pa smo imeli barko benetauu 11 metrov...no , v zadnjem hipu sem jaz vžgal motor ( ne pa skiper ) in smo naredili obrat z vetrom , sicer proti obali potem pa gas pa stran...kriv je bil pa takratni skiper, ker je hotel bebec vse na jacdra namesto z motorjem....je pravil , da pravi jadrakci lahko vse na jadra....mogoče res, ampak on torej ni bil pravi jadralec.....od hudega brodoloma nas je ločilo morda še 15 sekund...jugo, 4 metre valovi , piz.draija...elan 707, srečo si imel,da si živ..... vem, kako to hitro gre da si na skalah...če ne bi sam doživel, ne bi verjel...od takrat naprej se na daleč izogibam obale, če veter tja piha...

[navigator]

Tudi jaz sem spremljal pot Bee in Slavca,,,poletje preden je imel havarijo sva bila kar nekajkrat na zvezi preko emaila, vedel sem da je bolan, a nisem vedel da tako resno...kakorkoli, bil je en krasen človek, škoda da ga ni več v naših vrstah...kar pa se tiče potopisa, nekaj je napisal sam, nekaj pa njegovi sojadralci, to bi bila velika škoda prezret...zelo se je potrudil, da je pisal, za vajo je pretipkal celo knjigo Cvetje v jeseni, in če se je on toliko potrudil, bi bilo edino pošteno da se potrudimo še mi, ki smo spremljali njegovo pot... kdo lahko potrdi in dovoli, da se te dnevnike nekako zbere in spravi v obliko knjige ali vsaj ene brošure. Rad bom pristopil k temu, da to pisanje ostane za njim.

[Nikola T.]

V ponedeljek sem v dar od Jasmina Čauševiča (Morjeplovec Novinec) prejel knjigo za katero se je izjemno trudil zadnji dve leti. V času nastanka knjige sva se nekajkrat o Slavcu tudi pogovarjala ob kavi. O njem imam izjemno pozitivne izkušnje z vseh plati, zato sem zelo vesel, da je knjiga izšla, saj si je Slavc to še kako zaslužil. Prav tako pa Jasmin, da je se je za kolega sojadralca tako izjemno potrudil in po zapiskih in objavljenem na spletu, ter na podlagi razgovorov z ljudmi, ki smo ga poznali napisal lepo knjigo v spomin Slavcu Šikonji.