A je že kdo šel z gumenjakom do 4,5m na popotovanje

[Splav]

Narobe!
Turistično takso moraš plačat.

Upošteval sem, kar je par postov nazaj napisal DR76, citiram "Skledo s temi pravili plačilo turistične takse za plovilo krajše od 5 m ali bivanje na njem, ni mogoče."

[slan]

Saj razumem, samo če te dobi kontrola, moraš pa imeti na en način rešeno takso.

[DREAMS]

Jaz se letos z mojim malim gumenjakom prepotoval iz Jadranovega mimo Cresa, Lošinj, Silba, Ist, Molat, dugi otok, Pašman, Ugljan, Zadar in nazaj ob obali. Cca 400 km. tko da tudi z malim gumenjakom se marsikam pride če je vreme ok. Čas poti dobre 4 dni.

[Marjan Tomki]

Če prej ne, se priporočamo za kak potopis za čez zimo

[motorni]

Aha, če povzamem napisano, (DR76), se sploh ni treba prijaviti? Kljub 147. členu Zakona o strancima?


Pa druga tema:


Kaj pomeni tole:
Kot plovilo se smatra vsako plovilo, daljše od 5 m z vgrajenimi ležišči, ki se uporablja za počitniške namene,...

Tisti na izpostavi LK v Orebiću mi takse ni hotel zaračunati, češ da čoln nima vgrajenih ležišč. Tisti na Krku pa ni kompliciral in sem takso plačal.

[DR76]

Skladno z njihovo zakonodajo se tujci delijo v dve kategoriji; tujci iz držav EGS, ki so po svojem statusu v marsičem izenačeni z državljani R Hrvaške ter tujci, ki so državljani drugih držav. Državljani R Slovenije tako spadamo v prvo kategorijo in smo tako podvrženi bistveno manj strogemu režimu od tistih, ki spadajo v drugo skupino. Občasno se pripeti, da se določena pravna regulativa ne izvaja ali se izvaja le delno, v tem primeru so tudi navodila turističnim delavcem, ti so namreč ena od zainteresiranih skupin, jasna in povzemajo dikcijo omenjenega zakona.

Kar se tiče turistične takse pa je zadeva sledeča. Zakon je tu v celoti jasen in cenik natančno opredeljuje skupine plovil za katere je to davščino potrebno plačevati. Za plovila KRAJŠA OD 5 metrov ter plovila, ki glede na tehnično zasnovo NIMAJO LEŽIŠČ, po omenjenem zakonu ni mogoče zaračunati ter posledično plačati omenjene davščine. Še pomembneje pri celotni zadevi pa je, da neplačilo le te tudi ne more biti osnova za izrek sankcije na podlagi omenjenega zakona. V pravnem smislu bi bil za izrek morebitne sankcije za nočenje na manjšem plovilu zanimiv »Zakon o ugostiteljskoj djelatnosti«, pa še v tem priemru po mojem mnenju niso izpolnjeni vsi zakonski pogoji.

Pravni red države omogoča posameznikom pravno varnost in predvidljivost. Pri tem je potrebno izhajati iz dveh pravnih počel; državljan lahko napram državi in njenim institucijam (v širšem smislu) stori vse, kar ni v zakonodaji jasno opredeljeno, kot nedopustno (kaznivo dejanje ali prekršek), v kolikor to vseeno stori pa lahko tudi predvidi kakšna bo sankcija proti njemu, na drugi strani pa lahko država proti posamezniku izvaja le tiste ukrepe, ki so v zakonodaji izrecno določeni in dopustni.

Res je, da je, predvsem slabo spisane zakone, mogoče interpretirati na precej različne načine, kar je v vsakem primeru slabo, se pa strinjam, da je tudi pravna praksa iz naslova izvajanja zakona prav tako oblika interpretacije. Slaba podkovanost na pravnem področju kakšnega od predstavnikov državnih institucij pa lahko privede od situacije, da se pravno podlago interpretira popolnoma izven vseh realnih okvirov, v redkejših primerih pa se ti celo obnašajo docela samovoljno. K celotni zmedi hitro spreminjajoča se zakonodaja prav tako ne vpliva ravno blagodejno.

Oseba, ki je računala turistično tako za plovilo krajše od 5 metrov ter brez predvidenih ležišč tako zakona ni zgolj interpretirala, temveč se je postavila nad zakon in je sledila drugim ciljem (recimo zbrati kar čim več denarja), kar pa ni več v njegovi domeni, temveč domeni zakonodajalca. Kakšna ravnanje bi bilo z njegovega položaja ustrezno? V kolikor po njegovem mnenju opaža na izvedbenem nivoju zakona problem, bi o tem napisal poročilo, ki bi ga posledično zakonodajalec upošteval ali pa tudi ne, vsekakor pa gre za vprašanje, ki ga je potrebno urediti znotraj aparata in ne v razmerju do stranke. Zakaj? Zato, ker v nasrotnem priemru kaj hitro pride do neenakega obravnavanja enakega vprašanja pri različnih odgovornih osebah istega organa, to pa je resna kršitev načel pravne države.

Če gledamo na pravo skozi perspektivo posameznika je tako bistveno vprašanje obstoj sankcije za določeno kršitev. V vsakem pravnem redu obstaja na odločitev organa pravno sredstvo pritožbe, ki pa v večini primerov spada v domeno sodne veje oblasti. Če se nekateri predstavniki državnih institucij marsikdaj obnašajo, kot lokalni šerifi, čeravno se da s citiranjem zakonodaje in zahtevo po tem, da morajo tudi pravno opredeliti očitano dejanje, marsikdaj stvar zatakne že v tej točki, pa sodišča v večini primerov le ravnajo skladno z veljavno zakonodajo.

Seveda se na tem mestu postavlja vprašanje, kaj je za uporabnika in glede na nastali problem racionalno. Se pritožiti in s tem pasti v nemilost sodnih mlinov ter za dokazovanje svojih pravic porabiti čas in denar ali izrečeno kazen, čeravno morda neupravičeno, pač plačati in postopek s tem zaključiti. Marsikdaj bi bila prva možnost skozi perspektivo posameznika docela neracionalna, na to pa lokalni šerifi tudi računajo, bi pa kakšna krovna organizacija morjeplovcev lahko odigrala še kako zanimivo vlogo, tako v pogledu informiranja posameznika, kot tudi njegove zaščite v kolikor bi šlo za očitno kršenje njegovih pravic, v splošnem pa bi se s tem poskrbelo tudi za nekolikšen dvig ravni pravne varnosti.

Zaključim lahko z mislijo, da poznavanje prava ni ultimativno orodje za reševanje problemov, lahko pa nas v določenih primerih le nekoliko obvaruje pred samovoljo nekaterih posameznikov.

[Splav]

V pravnem smislu bi bil za izrek morebitne sankcije za nočenje na manjšem plovilu zanimiv »Zakon o ugostiteljskoj djelatnosti«, pa še v tem priemru po mojem mnenju niso izpolnjeni vsi zakonski pogoji.

A si pri tem mislil na 48. člen, kjer je opredeljena kazen za kampiranje izven za to določenih prostorov? Saj spanje na plovilu ni kampiranje, kot je opredeljeno v 27. členu tega zakona.

[DR76]

V 27. členu omenjenega zakona med drugim piše: »...i drugoj odgovarajućoj opremi za smještaj na otvorenom.«, pod kar bi znal kakšen nadebuden organ interpretirati tudi spalno vrečo, odejo, ipd., ni pa to skladno z nadaljevanjem istega člena, ki pravi »...prostoru u kampovima iz skupine »Kampovi i ostali ugostiteljski objekti za smještaj«.«, kar pa morebitna nadgradnja plovila s tendami, plastičnimi ponjavami ali podobnimi dodelavami, nedvomno ni. Posledično ni aktualen niti omenjeni 48. člen. Tudi pogoji iz 43. člena istega zakona niso izpolnjeni ob uporabi plovila za nočitve. Ne glede na zgoraj zapisano pa bi nadzorni organ morda znal stvari problematizirati, zato je dobro, da se tega zavedamo, zakon poznamo in imamo na morebitno očitano dejanje že pripravljen odgovor. V kolikor nas z navedbo zakona preseneti, je organ vedno v prednosti in bo naš odziv manj prepričjiv.

[motorni]

DR76, čoln je daljši od 5 metrov (5,85), odprt fisherman brez kabine. Tisti v Orebiću je vprašal, kakšen je čoln, gledal v vpisni list in se odločil, da takse ne morem plačati. Potem sem mu pokazal račun iz Krka, pa je rekel da so me nategnili (ne s temi besedami).
A piše v vpisnem listu, če ima barka ležišča?

[slan]

Ne piše.

[Splav]

Tole sem našel na spletni strani hrvaške policije, navajam:

Za državljane europskog gospodarskog prostora i članove njihovih obitelji

Sukladno Uputi MUP-a, državljani europskog gospodarkog prostora i članovi njihovih obitelji dužni su sami izvršiti prijavu boravišta ako boravak traje duže od tri mjeseca. (konec navedbe)

Torej se mi verjetno ne more več pripetiti (kar sem doživel pred dvemi leti pri policijski kontrol ina morju ), da bi me policaj vprašal, kje sem prijavljen. O tem je že DR76 pisal, a tu je sedaj potrditev tudi s strani policije.

Če torej na Hrvaškem ne spiš pri podjetju (hotelli, kampi) ali posameznih fizičnih osebah (apartmaji), ki služijo s turizmom, ti bivanja ni treba več prijaviti. Izjema je seveda, če bivaš več kot 3 mesece vkup, kar pa je za nas sosede skoraj brezpredmetno.

[pajer1]

.

Očitno je, da so se stvari spremenile.


POZOR!

Vidim , da mešate prebivališče in turistično takso. To sta dve popolnoma različni zadevi.

Večina držav ima urejen 90 dnevni status prebivanja v tuji državi. "Vodijo" te, če se prijaviš, pod rubriko turist in s tem je konec zgodbe. Ko pa preteče tri mesece si v prekršku in moraš, ali zapustiti državo, ali 91. dan urediti prebivališče-boravak. Vse skupaj je pa nekoliko absurdno, ker ti skoraj ne morejo dokazat časa prihoda v tujo državo, ali izhoda in zopet prihoda. Itd. Ti pa tudi ne moreš dokazat, da si takrat in takrat..... Nikjer več ne žigosajo potnih listov. Itak pa večina hodi preko z osebnimi izkaznicami.
Seveda pa moraš imeti za prijavo pogoje. Lastno stanovanjsko nepremičnino, izjavo lastnika, da dovoli prebivanje v svoji lastnini, ... ne moreš se pa prijavit na naslov hotela, apartmaja, ....

Zanimivo bi bilo videt primer, ko mine 90 dnevno bivanje na lastnem plovilu. Prijavit te ne morejo, ker to ni objekt s hišno številko. Turistično takso imaš plačano za celo leto. Kako bi se izšlo?

Sicer se pa držimo teme, ki je turistična taksa in ne prebivališče.

LP

[Splav]

Kar se teme tiče, mislim, da se dotika tako takse kot bivališča, saj je avtorja zanimalo kako nekako kot turist legalno preživeti teden ali dva v svojem 4,5 metrskem gumenjaku. Za gumenjak take velikosti pa smo ugotovili, da ne podleže niti taksi niti (po novem) obvezi prijave bivanja. Hkrati pa ni prekršek prespati na svojem čolnu (če je le ta v vodi seveda). Sedaj ali si med spanjem pokrit z odejo ali spiš v spalki, je to drugotnega pomena. Koneckoncev lahko na čolnu tudi razpreš šotor ali tendo.

[Klemc]

Ali je kaj novega glede spanja na fišermenu dolgem 6m, pod camper cerado. Zanima me za Slo pa predvsem za Hr. Ker tam tolmačijo vsak po svoje.

[McKenzy]

Ali je kaj novega glede spanja na fišermenu dolgem 6m, pod camper cerado. Zanima me za Slo pa predvsem za Hr. Ker tam tolmačijo vsak po svoje.

Za hrvaško vem ,da moraš plačat boravak na plovilu,četudi nimaš kabine oziroma ležišč.Plačuje se pa to na kapetaniji in sicer mislim je najmanjši 10 dnevni boravak,pa potem naprej do letnega plačila.Je pa fino ,da ob vplačilu plovnega dovoljenja za hr poveš,da boš mogoče kdaj spal na plovilu,da lahko potem ,ko dejansko rabiš prijaviti boravak,to tudi urerdiš.Namreč jaz tega ob plačil plovnega nisem povedal,pa sem imel potem problem ob plačilu boravaka,ker baje tega niso mogli izvesti in sem čakal 3 ure,da so to uredili.