OdgovorNapisal/-a DR76 » Pe Avg 01, 2014 09:17
Skladno z njihovo zakonodajo se tujci delijo v dve kategoriji; tujci iz držav EGS, ki so po svojem statusu v marsičem izenačeni z državljani R Hrvaške ter tujci, ki so državljani drugih držav. Državljani R Slovenije tako spadamo v prvo kategorijo in smo tako podvrženi bistveno manj strogemu režimu od tistih, ki spadajo v drugo skupino. Občasno se pripeti, da se določena pravna regulativa ne izvaja ali se izvaja le delno, v tem primeru so tudi navodila turističnim delavcem, ti so namreč ena od zainteresiranih skupin, jasna in povzemajo dikcijo omenjenega zakona.
Kar se tiče turistične takse pa je zadeva sledeča. Zakon je tu v celoti jasen in cenik natančno opredeljuje skupine plovil za katere je to davščino potrebno plačevati. Za plovila KRAJŠA OD 5 metrov ter plovila, ki glede na tehnično zasnovo NIMAJO LEŽIŠČ, po omenjenem zakonu ni mogoče zaračunati ter posledično plačati omenjene davščine. Še pomembneje pri celotni zadevi pa je, da neplačilo le te tudi ne more biti osnova za izrek sankcije na podlagi omenjenega zakona. V pravnem smislu bi bil za izrek morebitne sankcije za nočenje na manjšem plovilu zanimiv »Zakon o ugostiteljskoj djelatnosti«, pa še v tem priemru po mojem mnenju niso izpolnjeni vsi zakonski pogoji.
Pravni red države omogoča posameznikom pravno varnost in predvidljivost. Pri tem je potrebno izhajati iz dveh pravnih počel; državljan lahko napram državi in njenim institucijam (v širšem smislu) stori vse, kar ni v zakonodaji jasno opredeljeno, kot nedopustno (kaznivo dejanje ali prekršek), v kolikor to vseeno stori pa lahko tudi predvidi kakšna bo sankcija proti njemu, na drugi strani pa lahko država proti posamezniku izvaja le tiste ukrepe, ki so v zakonodaji izrecno določeni in dopustni.
Res je, da je, predvsem slabo spisane zakone, mogoče interpretirati na precej različne načine, kar je v vsakem primeru slabo, se pa strinjam, da je tudi pravna praksa iz naslova izvajanja zakona prav tako oblika interpretacije. Slaba podkovanost na pravnem področju kakšnega od predstavnikov državnih institucij pa lahko privede od situacije, da se pravno podlago interpretira popolnoma izven vseh realnih okvirov, v redkejših primerih pa se ti celo obnašajo docela samovoljno. K celotni zmedi hitro spreminjajoča se zakonodaja prav tako ne vpliva ravno blagodejno.
Oseba, ki je računala turistično tako za plovilo krajše od 5 metrov ter brez predvidenih ležišč tako zakona ni zgolj interpretirala, temveč se je postavila nad zakon in je sledila drugim ciljem (recimo zbrati kar čim več denarja), kar pa ni več v njegovi domeni, temveč domeni zakonodajalca. Kakšna ravnanje bi bilo z njegovega položaja ustrezno? V kolikor po njegovem mnenju opaža na izvedbenem nivoju zakona problem, bi o tem napisal poročilo, ki bi ga posledično zakonodajalec upošteval ali pa tudi ne, vsekakor pa gre za vprašanje, ki ga je potrebno urediti znotraj aparata in ne v razmerju do stranke. Zakaj? Zato, ker v nasrotnem priemru kaj hitro pride do neenakega obravnavanja enakega vprašanja pri različnih odgovornih osebah istega organa, to pa je resna kršitev načel pravne države.
Če gledamo na pravo skozi perspektivo posameznika je tako bistveno vprašanje obstoj sankcije za določeno kršitev. V vsakem pravnem redu obstaja na odločitev organa pravno sredstvo pritožbe, ki pa v večini primerov spada v domeno sodne veje oblasti. Če se nekateri predstavniki državnih institucij marsikdaj obnašajo, kot lokalni šerifi, čeravno se da s citiranjem zakonodaje in zahtevo po tem, da morajo tudi pravno opredeliti očitano dejanje, marsikdaj stvar zatakne že v tej točki, pa sodišča v večini primerov le ravnajo skladno z veljavno zakonodajo.
Seveda se na tem mestu postavlja vprašanje, kaj je za uporabnika in glede na nastali problem racionalno. Se pritožiti in s tem pasti v nemilost sodnih mlinov ter za dokazovanje svojih pravic porabiti čas in denar ali izrečeno kazen, čeravno morda neupravičeno, pač plačati in postopek s tem zaključiti. Marsikdaj bi bila prva možnost skozi perspektivo posameznika docela neracionalna, na to pa lokalni šerifi tudi računajo, bi pa kakšna krovna organizacija morjeplovcev lahko odigrala še kako zanimivo vlogo, tako v pogledu informiranja posameznika, kot tudi njegove zaščite v kolikor bi šlo za očitno kršenje njegovih pravic, v splošnem pa bi se s tem poskrbelo tudi za nekolikšen dvig ravni pravne varnosti.
Zaključim lahko z mislijo, da poznavanje prava ni ultimativno orodje za reševanje problemov, lahko pa nas v določenih primerih le nekoliko obvaruje pred samovoljo nekaterih posameznikov.
Nazadnje spremenil
DR76, dne Pe Avg 01, 2014 15:44, skupaj popravljeno 1 krat.
Lep pozdrav.