Čeprav vremenska napoved ni bila za jadralce najbolj ugodna, nisva bila preveč izbirčna, saj smo morali biti v letošnjem poletju veseli vsakega sončnega dne, še posebej, če se je zgodil v soboto in nedeljo.
Jadrnico sva v morje potisnila s plaže pri trajektni luki Brestova, ki je primerno izhodišče za plovbo proti Cresu. Šibka burja naju je hitro prinesla do Porozine, nato pa sva proti vetru križarila proti severnemu rtu Cresa. Veter je že precej opešal, ko sva se morala spoprijeti z močnim nasprotnim morskim tokom. Čeprav sva imela pomožni motor, sva sprejela izziv narave. Ocenil sem, da morava pluti čimbližje obali, kjer je tok zaradi številnih zalivčkov manjši in na koncu nama je tudi s pomočjo veslanja uspelo objadrati rt Jablanac, za katerim je bil morski tok precej manjši. Takrat je tudi veter povsem ugasnil in zagnati sva morala motor. Tako sva priplula do Belija.
Pogled na Beli z morja:
Po ogledu zanimive vasice in kopanju v kristalno čisti vodi sva plovbo nadaljevala naprej proti jugu. Obala Cresa je tu res zanimiva. Nad vsakim zalivčkom je dolina, ki se strmo vzpenja proti vrhu otoka. Dan se je že nagibal k večeru in zaradi ohlajanja zemlje se je po vsaki od teh dolin spuščal ohlajeni zrak proti morju. Ta šibek termični veter sva med motoriranjem pridno izkoriščala in prišparala malo soka baterije za drugi dan.
Za nočni počitek sva si izbrala zaliv Smokvica. Že ob prihodu sva iz skalnih pečin zaslišala glasove jastrebov, a jih nisva videla.
Jutro v zalivu Smokvica:
Zagledala sva jih šele naslednje jutro, ko se je dodobra zdanilo. Prvo je iznad pečine prijadral prvi in ker sem bil malo preglasen, se je takoj obrnil in izginil za hrib. Čez nekaj minut jih je priletelo pet skupaj in takrat sva jih lahko v tišini opazovala, kako izkoriščajo jutranjo burjico za ležerno jadranje nad nama. Iz zaliva vodi steza v rezervat višje gor, vendar za pohod nisva imela časa. V planu sva imela še jadranje do Krka in vedel sem, da dopoldanska burja ne bo dolgo čakala. Pohod v park bom prihranil za drugič, saj je tu tako lepo, da se gotovo še vrnem.
Tabla s pravili obnašanja v parku:
Burja naju je prinesla v kamp Glavotok. Tu sva se malo sprehodila, nato pa spet z motornim pogonom nazaj na Cres do rta Grota na "kosilo". Rijeka radio je že cel dan opozarjal, da bodo pozno zvečer nevihte, zato nisem odlašal. Stanje morja je tudi uradno bilo "0" in moral sem dobro preračunati potovalno hitrost, da lahko z ostankom energije v akumulatorju priplujeva nazaj v Brestovo. To nama je tudi uspelo in zadovoljno sva se vrnila domov, novemu šolskemu letu nasproti.
[/url]
