V glavnih vlogah:
JADRNICA – LUPINICA 4, BAVARIA CRUISER 34, dolžine 10,71 metra, letnik 2008. Solidno opremljena, ima AIS oddajnik a ne radarja.
KAPITAN – ANDREJ, jadra že 40 let, enkrat od tega preko atlantskega oceana
PRVI ČASNIK – DAMJAN, je lastnik jadrnice že nekaj let, pred tem je bil hlaponar
MALI OD PALUBE – BOŠTJAN, na jadranju je bil že nekajkrat, večinoma s sodelavci. Glede na to, da njegovi sodelavci delajo v medijski industriji, ga radi pijejo. Tokrat bo na barki za spremembo trezen.
KRAJ DOGAJANJA – JADRANSKO MORJE, severno od 40°37'43"32 N in zahodno od 17°56'15"36 E.
PRVO DEJANJE – GREMO NA POT
Četrtek 24.9.2015
Vesela odprava treh pomorščakov zjutraj še dela na svojem običajnem delovnem mestu. Nekaj čez 14 uro, pa zloži 3 kovčke, dva majhna in enega velikega, v avtomobil in krene proti letališču v Benetkah. Vreme je lepo, pot mirna, brez zastojev. Na letališču smo nekaj minut pred 17to uro. Let je napovedan za ob 18:50, tako da se v miru odpravimo do pulta za oddajo prtljage. Poleti je kapitan že letel na tej liniji in tedaj so mu vso ročno prtljago vzeli v podpalubje. Tokrat je drugače, punca za šalterjem ima veliko časa, nikjer ni nikogar, zato premeri vso našo ročno prtljago. Je pravih mer, ampak eden od kovčkov je za 1 kg pretežek. In tako kot cigani prestavljamo cunje iz enega kovčka v drugega. Ko to rešimo, gremo naprej. Varnostna kontrola, brez težav.
Odhod poleta, s problemi…napovedo zamudo, najprej 30 minut, potem 45 minut. Enako kot poleti, ko smo tudi imeli zamudo. Volotea ima očitno rada zamudo. Ampak pri tej ceni karete (29,90 Eur po osebi + 5 Eur za fleksibilno karto po osebi, + en kovček za 25 Eur..) tudi preživimo malo zamude. No, počasi nas le pripeljejo do letala.
VOLOTEA leti z Boeingi 717. Še niste slišali za to številko? In morda vas spominja na DC9 (MD82)? Ja, saj je isti avion, Boeing je v 90tih kupil MC Donel Douglas in še nekaj let delal MD82, ampak ga je preimenoval v B 717.
Polet je miren, nad oblaki, šele nekje od Monopoilja vidimo obalo. Pristanemo na letališču, in z veliko sreče dobimo taksi. Samo eden je na letališču in ravno se naložimo v njega, ko pridejo še eni potniki, ki ga želijo. Šofer reče, da morajo počakati in da se vrne takoj. In nas z veliko hitrostjo odpelje proti marini, ki je na drugi strani letališča. Čeprav govorim italijansko ni prav zgovoren. V marini nas odloži, pobere 20 Eur in odhiti. Mi pa odvlečemo kovčke do jadrnice. Ta je brez težav preživela dvomesečni počitek. Na hitro se vkrcamo in začnemo pripravljati barko za odhod prihodnje jutro. Najprej montiramo sprayhood in tedaj opazimo, da na krovu leži VHF antena. Prvo pomislim, da je morda s sosednje barke, ampak ko osvetlim z reflektorjem vrh jambora je jasno, da je naša. Va fan culo…. (ker sem iz Kopra, rad preklinjam po italijansko). Za jutrišnji dan, sem imel v namenu menjavo olja in nakup hrane, ampak bojim se, da bo imela antena prednost.
Pred spanjem še odmontiramo dva špringa. Eden se je malo namakal v vodi in so se v dveh mesecih na tem delu zaredile školjke. Zdrgnemo jih z vrvi in vrvi damo sušiti.
Ob 23:30 ugasnemo luči in popadamo v postelje.
DRUGO DEJANJE – POPRAVILA
Petek 25.9.2015
Ob 7ih smo že pokonci. Dan je sončen, sedaj lahko končno pogledam, če je barka kaj zaraščena. Ampak ne, antifouling očitno deluje, niti ene same travice ali školjke ni. Takoj potegnemo malega od palube na jambor. Ker nima izkušenj s tem, se mu je to zdelo zabavno, zato obadva z veseljem pograbiva njegovo ponudbo, da bi poskusil. Ok, pa daj, če želiš. Na vrhu ugotovi, da je kabel cel in da se je odlomila samo antena (jebeni Glomex). Poiščem distributerja Glomexa v Brindisiju in ga pokličem. Ura je 8, javijo se, ampak mi povedo da moram poklicati drugo številko, ki začne delati ob 8:30. Medtem vidim, da je odprta trgovina z deli v marini in vprašam še tam. Ne, nimajo antene za jadrnice. Imajo samo eno za motornjake. Vprašam še za ribiške palice, ampak kar mi ponujajo je predrago. Ne bi dal 400 evrov za komplet, pri čemer najbrž ne bom ujel ničesar.
Marina v Brindisiju zjutraj:
Ob 8:30, kličem trgovino. Anteno imajo, lahko pridemo. Trgovina je v centru, takoj za kapitanijo. Na voljo imamo 4 možnosti… avtobus, ki vozi vsako uro, cena 1.5 Eur, taksi, ki bo stal gotovo kakšnih 20 eur v eno smer, kolo s katerim bom rabil kake pol ure do tja, ali z barko do obale, pa tam zmontiramo anteno? Odločimo se za pot z barko v center.
Ob 9ih trgovina s hrano v marini še ni odprta, zato se odločimo da bomo kupili hrano v mestu. Zaženemo motor, odvežemo vrvi in krenemo. Takoj vem, da barka ne gre ok, propeler mora biti zaraščen. V vodo bo treba. Še pred tem pa na pumpo po gorivo. Pristanemo, pokličemo po VHFu in mornar takoj pride. Poln je samo tank s pumpo z visokim pretokom. Ker je na tej Bavariji zelo neumno narejeno ustje v rezervoar, je že z normalno ročko težko natočiti gorivo, da ne udari nazaj. S to pa je bla cela umetnost. Počasi točim in uspe mi dotočiti brez prelivanja. V tank spravim 90 litrov.
Na črpalki:
Ko se odvežemo, zapeljemo malo stran od marine, nataknem si neopren in zlezem v vodo. Vidljivost je zelo slaba, ampak dovoljšna da vidim propeler. Katastrofa, še dobro da smo se premaknili…Naslednje pol ure čistim propeler. Žal nimam »špohtla«, ampak čistim samo z izvijačem. Seveda imam roke precej odrgnjene, ampak ni hujšega. Še najbolj me moti, ker nimam uteži in me ves čas dviga navzgor. Tako se držim z eno roko za trup, z drugo roko pa drgnem vijak. Ker imam 3 kraki zložljivi Gori propeler, se mi precej premika in ga je včasih težko drgniti.
V vodi med čiščenjem. Na glavi imam modro znamenje od antifoulinga..
Ob 10ih pristanemo na rivi v Brindisiju. Skočimo do trgovine, kjer kupimo anteno. Ni Glomexova, ampak neka no name, s konektorjem, kakršnega nimamo na kablu. Imajo pa tudi konektor, ampak bi morali sredinsko žico zaciniti na konektor. Kar je seveda na vrhu jambora misija nemogoče. V službi imamo sicer plinske spajkalnike, ampak na barki imam samo klasičnega Wellerja na 220. In ne vidim možnosti, kako bi to cinili. Improvizacija torej. Želim kupiti tudi olje in oljni filter za Volvota, ampak filtra nimajo, olja pa tudi samo 3 litre. Motor ima 185 ur od zadnje menjave olja, pri 200 bi ga moral menjati. Odločim se, predvsem glede na napoved, ki kaže samo motoriranje prvi dan, da olja ne bomo menjali. Čeprav sem samo zaradi tega kupil PELA pumpo…
Mali od palube takoj zleze na jambor in začne menjavati anteno. Jaz pa v bližnji supermarket na Corso. Potem pa še v pekarno, skoraj do tržnice. Nakupim foccacie in kruha za 20 evrov…bogato, naredil sem zaloge za 4 dni.
Ko pridem nazaj, je antena zmontirana. Mali od palube je uspešno zmontiral anteno in konektor. Malo ga je zibalo, ampak uspelo mu je. Hiter test pokaže, da antena dela. Kot bomo kasneje videli, je Boštjan še predobro opravil svoje delo.
Mali od palube popravlja anteno.
TRETJE DEJANJE – PREKO MLAKE
Ob 12:30 končno odplujemo. Po prvotnem načrtu sem si zastavil odplutje ob 11:00. Niti ne zamujamo zelo veliko.
Piha rahel NNW, 10 vozlov. Zunaj razpremo jadra in nadaljujemo z motorjem in jadri v smeri proti Lastovu. Gre kar lepo, motor v overdrivu na 1600 vrtljajih, hitrost pa okrog 6 do 6.5 vozlov. Weather grib pravi, da je najbolje iti kar direktno z motorjem. Če bi želeli jadrati, bi morali bolj proti Garganu in potem nekoliko čez.
Napoved vetra za ob 2h zjutraj v soboto.
Po 2 urah veter skoraj upade. Spustimo jadra in dvignemo vrtljaje na 1800 obratov, še vedno v overdrivu. Gre 6 vozlov, po GPSu pa nekaj manj, tok je še nasproten. Dimnik rafinerije v Brindisiju se vidi še celo popoldne. Kadarkoli pogledam nazaj, ga vidim.
Kmalu pridemo na avtocesto, prihajajo in odhajajo velike ladje. Ais se izkaže in deluje dobro. Popravilo antene je bilo zelo uspešno. Očitno je stara antena že nekaj časa bila načeta, saj sem prej lovil AIS cilje v oddaljenosti okrog 10 milj, sedaj pa jih vidimo tudi preko 20 milj daleč. In tudi naš signal gre daleč, saj nas sprejemne postaje ves čas lovijo.
Slika by Al..
Kapitan popoldne malo zalegne, posadka vozi barko brez težav. Za večerjo imamo juho in focaccie. Rib ne lovimo, kulinarike se nam tudi ne da zganjati. Obiščejo nas tudi delfini:
Ob 19ih gre kapitan v posteljo, prvi častnik in mali od palube pa vozita dalje. Spim bolj rahel spanec, ampak se dovolj spočijem. Ais je posadki v veliko pomoč. Ker imam star ploter, ki ne zna prikazovati AIS ciljev, sem kupil tak AIS, ki se poveže na WIFI omrežje na barki. Tako na vsakem telefonu in tablici lahko vidim kaj prihaja. Poleti sem poskušal uporabljati aplikacijo od Weatherdocka (proizvajalca AISA) in pa OPENCPN za Android (beta), pa ni delovalo ok.
Sedaj sem uporabljal SEAWI (http://www.seawimarine.net) , kjer sem kupil licenco za 5 Eur in sem lahko naložil tudi karte. Bistvo je, da mi prikazuje na karti kje smo in kam plujejo ladje, predvsem pa za vse pokaže CPA (closest point of aproach), torej točko v kateri se ladji najbolj približata. S tem podatkom veš, če pluješ ok, oziroma se moraš kam umakniti.
Sobota 26.9.2015
Ob 2h se straži zamenjata. Jaz pridem na krov, preostala posadka pa v posteljo. Luna je skoraj polna, svetlo je. Morje je mirno, vetra skoraj ni. V daljavi se vidi soj luči Barija in pa nekaj lučiu naselij visoko na Garganu. Že od 1ih nismo srečali nobene ladje, zavili smo iz avtoceste. Nisem zaspan, ležim v kokpitu, je precej sveže. Pokrijem se z deko in postane mi prijetno toplo. Seveda imam na sebi samonapihljiv jopič in ves čas sem privezan, še posebej ker sem sam v kokpitu.
Ob 4ih luna zaide. Naenkrat se pojavi na tisoče zvezd. Opazujem jih in ugotavljam, da so med njimi majhna ozvezdja, ki jih še nisem videl. Ves čas opazujem ozvezdje Oriona, ki je nekako na jugovzhodu.
Ob pol šestih se začne daniti. In tedaj opazim na severovzhodu prve obrise kopnine. Mislim da gre za Mljet, Pelješac in Korčulo. In ko sonce vzide, se res začnejo pojavljati otoki. Najprej samo koščki vrhov, potem pa vedno večji deli. Okrog 9ih smo najbližje Palagruži, nekaj čez 20 milj smo oddaljeni od nje. Na zahodu se še vedno vidi Gargano, medtem ko je rahlo desno od našega kljuna Lastovo.
Na VHFu pa se začnejo vrstiti opozorila – GALE WARNING. Zvečer bo začel pihati močan NE. Šele okrog 12ih pridemo v doseg interneta, da končno preverimo vremenske napovedi, predvsem modele za veter. Glede na modele, bo pri Hvaru začel NE pihati šele okrog 19ih, zato se odločimo da se ne ustavimo na Lastovu za prijavo (in dotočenje goriva), ampak gremo mimo Hvara in potem jadramo proti Rogoznici. Nekje pri Rogoznici se zaidramo za nekaj ur in nadaljujemo potem dalje na zunanji strani otokov proti severu. Morje je mirno, zato na hitro razstavimo macerator in v njem zamenjamo impeler. Slabo namreč pumpa tekočino iz fekalnega tanka in zato pomislimo na impeler. Žal se izkaže, da je impeler ok in da je problem nekje drugje, a sedaj ga bomo težko rešili. Za silo sicer izpumpavanje deluje.
Razstavljen macerator.
Ob 12ih skuhamo pašto… (prej si seveda umijemo roke. ), potem pa zamenjamo zastavo..
In po 25 urah, smo med Sušcem in Lastovim. Pihati začne NW, 15 vozlov. Ugasnemo motor in jadramo proti mestu Hvar.
Tu je jadranje še dopustniško, toplo je..
Ampak kmalu se je treba obleči..za krmilom pa je Mali od palube. Sušac pa v ozadju.
Takrat tudi ugasnem AIS. Ampak ko čez kako uro govorim z očetom, me ta milo prosi, če ga lahko vključim nazaj, ker nas spremlja na netu. Ker me tako milo prosi, vključim AIS nazaj.
ČETRTO DEJANJE – BURJA IN OKVARE
Pred Hvarom je veter preveč v nos, zato gremo zadnjih nekaj milj z motorjem, prav tako med Paklenimi in Hvarom. Na koncu tega kanala dvignemo jadra in začnemo jadrati proti Rtu Ploče. Piha že NE, približno 20 vozlov. Gre hitro, vala ni preveč.Seveda pa se shladi in napravimo se v polno bojno opremo.
Okrog 22ih smo pri Drveniku. V njegovem zavetju veter precej upade in spremeni smer, tako da nam piha od spredaj. Kmalu vžgemo motor in nadaljujemo proti Arkanđelu. Kapitan sedi v salonu in bere knjigo, ko posadka zažene paniko. DIM, nekaj se žge. Jaz v salonu prvi trenutek ne opazim ničesar, ampak potem res zavoham, da smrdi po zažganem, kot da bi se smodile žice. Prvo kar naredim je, da povlečem gasilni aparat na plano. Naslednje, odprem motor. Tu je vse ok, nikjer plamena. Povoham kontrolno ploščo. Topla je, a ne smrdi. Akumulatorji, tu je vse ok. Nikakor ne najdem vzroka, kaj bi se lahko smodilo. Zato na hitro sprejmem odločitev, ugasni motor, izključi elektriko. Čeprav je temna noč, ugasnemo vse, tudi navigacijske luči. S čelnimi svetilkami raziskujemo, kaj je narobe. Ampak vira dima ne odkrijemo, pogledam tudi v zadnji del barke, pri bojlerju, pumpi za vodo in ostalemu. Očitno pa je, da se je nehalo kaditi. Večina dima je bila pri vratih iz kuhinje v zadnjo kabino. Tam blizu je alternator na motorju, zato še enkrat odpremo motor. Videti ni, da bi se kaj žgalo, ugotovim pa, da je v kaluži nekaj olja, ki je očitno začelo kapljati od nekega vijaka. Olja je v motorju sicer dovolj, tako da ga ne dolivamo. Ker nikakor ne najdemo vira smrada, zaključimo da je morda smrdelo olje, ki je kapljalo na vroč motor. Smrad sicer ni pravi, a drugega se ne spomnimo. Prezračimo in vključimo nazaj elektriko in motor. Vse deluje ok, dima ni več. Kot bo bralec odkril kasneje, je bila naša diagnoza seveda napačna. Odmotoriramo v uvalo Stari Trogir, kjer vržemo sidro ob 23:30. Piha burja, sunki do 20 vozlov, a sidro drži brez težav.
PETO DEJANJE – ODKRIJEM KAJ SE JE SMODILO
Nedelja 27.9.2015
Ob 6ih vstanemo. Ko iz hladilnika vzamem svoj jogurt, se mi zdi hladilnik topel. Pogledam na termostat, ki sem ga zmontiral poleti in ki kaže tudi temperaturo v hladilniku, ampak ne kaže ničesar. Varovalka od hladilnika pa je vključena? Rabim točno 10 sekund, da se mi posveti. To se je cmarilo včeraj. Zato da vemo, kaj se je zgodilo, moramo skočiti skoraj leto in pol nazaj. Lani sem namreč opazil, da mi Waecov termostat ne dela dobro. Ko se je temperatura dovolj znižala, je hladilnik vklapljal samo za nekaj sekund in ga potem izklopil. In tako v nedogled. Skratka ni delal dobro. Zato sem pozimi nabavil originalni termostat in ga zamenjal. Ampak sredi poletja, v Grčiji je tudi ta crknil. Ta pa sploh ni ugašal hladilnika. In po brskanju na netu, sem našel nekoga, ki ga je zamenjal z digitalnim:
http://www.bavariayacht.info/forum/inde ... ml#msg2137
Tudi jaz sem si nabavil enakega in ko je žena prišla v Grčijo, mi ga je prinesla. Seveda sem ga tam montiral samo začasno, ravno toliko da je delalo. Postavil sem ga v omarico pod štedilnikom in se odločil, da ga, takoj ko pridem domov, montiram na kakšno primernejše mesto. V tej omarici (ki je malo nad nivojem tal) se mi je zdelo primerno mesto, saj je suho (tam po navadi hranim krompir) in varno mesto. Vendar sem se uštel. V kaluži sem imel nekaj vode (ne vem še od kod) in ko smo se začeli po Hvaru prejšnji večer zelo nagibati, je del vode stekel v to omarico in seveda zalil tudi termostat. (to se mi je sedaj zgodilo šele prvič) Zato se je začelo smoditi. Očitno pa je izklop elektrike pomagal in preprečil, da se je požar razvil. Zažgani termostat:
ŠESTO DEJANJE – POLICIJSKI ČOLN
Po tem odkritju malo pred 7 odjadramo. Pri Rtu Ploče ne piha prav zelo, ampak takoj po rtu pa začne, tam do 22 vozlov. Je nekaj vala, ko pridemo iz zavetja. In tako lepo jadramo proti Žirju. Nedaleč od Žirja je za krmilom prvi častnik, kapitan in mali od palube pa se ravno lotiva malo skrajšati glavno jadro. Ko stopim k vinču, zaslišim: DIRU DIRU, VIU, VIU, VIU. Najprej pomislim, da je nekdo dobil SMS in da ima tak zvok. Ampak, ko se zvok ponovi in se zraven zasliši še SLEDITE NAM DO ŽIRJA, se obrnem in zagledam policijski čoln v naši brazdi. Pokličem ga prek VHFa in naložijo nam, da naj mu sledimo na Žirje. Oni odbrzijo naprej, mi pa zavijemo bolj ostro v veter.
Seveda ni treba biti nadpovprečno inteligenten, da razumeš kaj se je zgodilo. O tej možnosti sem sicer že bral na italijanskem forumu, kjer so nekoga ujeli, da se v Istri ni prijavil po najkrajši poti, ker je imel vključen AIS. Seveda se med jadranjem proti Žirju hitro dogovorimo o zgodbi, ki bo vsebovala tudi težave z oljem pri motorju in omembo požara. Čez 20 minut smo v Stupici veli, kjer se kar bočno privežemo na policijski čoln, ki kroži po zalivu. Dialog je šel približno takole:
POLICAJ: Tko je skiper?
JAZ : ja.
POLICAJ: Znate zašto smo vas zaustavili? MRSC zadar vas je pratio na radaru, pa su nas slali, da vas zaustavimo.
JAZ: da, imali smo AIS, znam da su nas vidjeli..
POLICAJ: jeli ste stali nekdje?
JAZ: da, imali smo probleme z motorom, bacao je ulje, pa smo morali naveče stati.
POLICAJ: Dobro, morat ću vas kazniti…donesite papire..
In zlezem na čoln. Moram povedati, da so bili vsi trije zelo korektni in da v takem primeru seveda nima smisla česa tajiti ali pa se prerekati. Stojiš ponižno in upaš na najboljše. Policaj mi razloži, da bo kazen 1000 kun, ker se nismo prijavili v najbližji luki in da če jo plačamo v 8 dneh, je to 667 kun, zraven pa še 100 kun stroškov postopka. Napiše mi že vse papirje, ko reče da mora še nekoga poklicati. In ko ga pokliče, se z onim na drugi strani začne prerekati:
POLICAJ: Ne, neću pistai još jedamput svih ovih formulara, trebat če mi pola sata… pa čovječe, imali su problem s motorom i sad su išli u Šibenik da se prijave, vani dere bura, nisu mogli ići direktno…pa kakva Šengenska granica, a gore jih prelazi svaki dan deset tisuća i ne kaznimo nikoga…
Ko konča pogovor pove, da me »oni drugi« želijo kaznovati po Zakonu o Šengenski granici, kjer se nedovoljen prehod meje kaznuje z 2000 kunami po osebi. (torej skupaj 6000 kun za vse tri) in da se on ne strinja s tem, ker posadka ni odgovorna, da se jaz kot kapitan nisem prijavil. Tako bo on vztrajal pri prvem obrazcu in me kaznoval samo s 1000 kunami.
Sledi še en pogovor po telefonu, na koncu pa ostane pri prvotnem obrazcu. Pri policajih sicer nikoli ne veš, če niso igrali dobrega in slabega, ampak v bistvu smo jo še dobro odnesli. Kazen ni previsoka, niso nas peljali k sodniku za prekrške, ni bilo hujših sankcij. Še največ kar je bilo, je bilo to, da so nam naročili, da se moramo prijaviti v Šibeniku.
V 30 minutah smo tako končali cel postopek in se odvezali. Oboji smo odšli proti Šibeniku, tokrat tudi mi z motorjem. V zavetju otočkov vala ni bilo, pihalo je nasproti, ampak v dobri uri smo prišli v notranjo luko.
Seveda slik policijskega čolna nimam, je pa tu obrazec s kaznijo..
V kanalu Sv. Ante:
SEDMO DEJANJE – ŠIBENIK IN OBISK CARINIKA
V Šibeniku se privežemo na nov carinski pomol.
Poleg je privezana srednja križarka.. ko zlezem na pomol, potrebujem najprej 10 minut, da sploh pridem do policijske hišice. Policaj me pošlje do kapitanije, ki je na rivi, še kakih 800 metrov dlje. Sprehodim se do tja in tam takoj opravim. Ne vprašajo me za takso (ki mi je že potekla) in tako prihranim 200 kun. S temi papirji se vrnem do policaja. Ta preveri osebne in reče, samo moment idem po kolegu s carine. Carine, še v življenju nisem imel carinika na barki. Carinik pride in prvo kar vpraša je: imate oružje, drogu, cigarete? Odgovor je jasen, seveda ne.
Potem sledi še večje presenečenje, policaj reče, da gremo vsi skupaj pogledat barko. In se natovorimo v avto, kajti carinik in policaj seveda ne moreta prehodit 500 metrov do barke.
Medtem preostala člana posadke skuhata pašto in jo že veselo jesta v kokpitu. Ko se pripelje policijski avto po pomolu do barke, se jima zaleti v grlu in po njunih besedah, sta pomislila, da so sedaj prišli iskat še njiju dva. Ampak ko stopim iz avta, se oddahneta.
Carinik vpraša še preostala dva, če imamo orožje in droge, pa tudi ona dva zanikata. Potem postavi še vprašanje, če imamo kaj denarja? Malo čukasto pogledam in povem, da imam 200 Eurov.. On pa ne, ne, če imate nad vsoto za prijavit. Aja to, ne toliko pa nimamo.
In potem zleze na barko in gre v notranjost, odpre nekaj omaric v prvi kabini (same razmetane cunje) in za konec vpraša še, če imamo kaj alkohola. Nekaj piv in en rum, je odgovor, ampak razen tega pa nič.
Ko odhaja, doda še: »bili smo obaviješteni, da dolazite…«. To je torej to, metoda »policija trenira strogoću«, malo v poduk so nam naredili ta šov. In preden gre, doda še, drugič pokličite, če se ustavite, morali bi nas obvestiti, če morate zasilno pristati.
Ob 13.30 smo pripravljeni na odhod, burja še lepo piha.
Tu je AIS track našega »izleta« v Šibenik:
OSMO DEJANJE – PO KANALIH DO MOLATA
Jadra dvignemo takoj pri trdnjavi sv. Nikole in od tu naprej se začne odlično jadranje. Brzimo ves čas med 7 in 8 vozli, občasno še hitreje. Vala skoraj ni, zato je jadranje res prijetno.
Kratek videoposnetek jadranja v Murterskemu morju:
https://youtu.be/6rfirGhiANg
Proti Pašmanu..
Sončni zahod ob Ugljanu:
Ko se začne nočiti, smo pri Ižu. Nadaljujemo mimo Iža proti Sestrunju. Tu pa pademo v gost »promet«. Najprej nam z leve prihaja trajekt Kornati, ki je na poti iz Dugega v Zadar. Vmes švigne še en hitri katamaran, ki gre najprej na Sestrunj in potem proti Dugemu. Ais zelo pomaga, ves čas vemo kako blizu nam bodo. Ko pa zaplujemo med Sestrunj in Zverinac, se nam na AISu prikaže plovilo, ki nam pluje točno nasproti, s hitrostjo 27, 5 vozla. Če temu dodamo še našo hitrost okoli 8 vozlov, se približujemo s 35,5 vozla. In ko ga AIS prvič pokaže, je od nas oddaljen kar 9 milj, ampak s to hitrostjo ne mine mnogo, ko smo blizu. Precej neprijetno je gledati zeleno in rdečo luč, če veš, s kakšno hitrostjo se ti približuje plovilo. AIS sicer kaže da bomo šli mimo nekje od pol kabla pa do enega kabla, ampak to je še vedno zelo blizu. No, na koncu je res tako in mirno odjadramo vse do Brguljskega zaliva na Molatu, kjer se ob 21ih privežemo na bojo. Inkasanta seveda ni. V istem zalivu imamo nekaj sodelavcev na čarterski barki, ampak imajo prazen čoln (in nimajo pumpe), mi pa imamo pumpo, ampak čoln spravljen pod palubo in ga seveda ne mislimo vleči ven. Tako da, se ne srečamo.
DEVETO DEJANJE – PREKO KVARNERJA
Ponedeljek 28.9.2015
Napoved seveda ni prav obetavna, burja naj bi ta dan vlekla do 34 vozlov v Kvarnerju. Ampak ni druge, moramo naprej. Odidemo okrog 8ih in takoj jadramo v zavetju Molata, proti Premudi.
Sledi nam še ena jadrnica, ampak kmalu začne zaostajati. Do Premude je odlično jadranje, nekaj več vala pride iz preliva med Škardo in Premudo.
Ob Premudi:
Selfie posadke s Premudo v ozadju:
Po Premudi, pa veter začne počasi upadati, tako kot napovedano. Vmes si občasno celo pomagamo z motorjem. Počitek pred Kvarnerjem:
Oblaki nad Velebitom, znanilci burje:
Proti Srakanam, oblaček nad Osrščico zagotovo ne pomeni nič dobrega..
Pri Srakanah začne spet močneje pihati. Takoj skrajšamo jadra, ki smo jih prej v brezveterju popolnoma razpeli. Staro pravilo pravi, krajšaj takoj ko prvič pomisliš na to, da bi krajšal. Skupaj z nami, pluje proti Istri še ena jadrnica.
Mi se držimo precej ob Srkanah, oni pa so bolj na sredi kanala. Pri Unijah začne pihati še močneje, sedaj že preko 30 vozlov. Še nekoliko skrajšamo jadra, medtem ko se druga jadrnica obrne nazaj proti Lošinju. Ostali smo sami. Če vidiš, da je še nekdo v istem kot ti, ti je vsaj v miselno oporo.
Po Unijah pridejo še valovi, ki so solidni, rahlo se že lomijo. Ves čas gre več kot 8 vozlov, jadrnice ne polaga preveč, samo kdaj, ko nas odnese val. Nasproti pride jadrnica, brez jader, gre z motorjem. Ne more jim biti prijetno v takem valu.
Video jadranja ob Unijah in ko pridemo iz zavetja. Kasneje seveda nismo več snemali:
https://www.youtube.com/watch?v=FEHlErMODDw
Mi pa nadaljujemo, sunki pridejo do 39 vozlov. Na sredi piha nekoliko manj, tudi val je manjši. Ampak pri Istri se veter spet dvigne in gre čez 30 vozlov. Tudi val imamo bolj v pol krmo, je daljši ampak se bolj lomi.
Po dveh urah jadranja smo mimo Porerja v zavetju Kamenjaka.
V mirnem morju, a z burjo do 30 vozlov odjadramo do Verude, kjer pristanemo v marini. Imajo še akcijo 40% popusta na tranzitni vez, tako da je cena ista kot v Bunarini. Ampak pazi, samo do 30.9, potem pa je polna cena. Pa razumi ti to, zakaj je tranzitni vez cenejši v sezoni, kot izven nje.
Sledi obilno pranje barke, na kateri je tona soli. Kmalu pride sodelavec po nas z avtom, jutri moramo biti v službi. Pred potjo hočemo še nekaj pojesti, po Verudi iščemo pečenjaro, ki jo priporoča Tripadvisor. Ko jo najdemo, je na njej listek »zatvoreno zbog preseljenja«. In gremo v bližnjo picerijo. Ob 20.00 odrinemo iz Pule in smo ob 22ih doma.
Do tu smo v 3 dneh in pol prevozili 375 Nm, od tega kakih 150 na motor.
DESETO DEJANJE – SOLO OB ISTRI
Četrtek 1.10.2015
Popoldne pridem v Verudo in takoj odrinem. Ura je 16:00 Zunaj piha burja, s sunki do 20 vozlov.
Selfie pred Pulo:
Razvijem jadra, vključim pilota in grem ob Istri, mimo Brionov. Na pol poti med Brioni in Sv.Ivanom se znoči. Nadaljujem proti svetilniku. Kmalu pripluje mimo njega ladja, s polno lučkami. Na AISu je ni, zato začnem gledati kaj je to. Kmalu ugotovim, ladja krajša od 50 metrov, ki vleče drugo plovilo. Na vleku jim celo utripa lučka. Pri Rovinju moram vžgati motor in motoriram do Limskega kanala. Tu spet povleče, grem z jadri vse do Črvarja, kjer je vetra več ali manj konec. Tako motoriram do Umaga, kjer se skoraj v brezvetrju privežem na bojo ob 1ih.
Petek 2.10.2015
Vstanem ob 7ih, pozajtrkujem in pristanem na carinskem pomolu malo pred 8mo.
Jutro v Umagu:
Opravim vse formalnosti in izplujem. Pred Savudrijo ne piha prav veliko in šele po rtu pridejo valovi in veter. Vmes je nekaj kapelj dežja in takoj me pozdravi mavrica.
Nadaljujem z motorjem v Piran, kjer želim pristati na carinskem pomolu. Ampak moram počakati, pred luko je zasidrana velika jadrnica (križarka), Royal Cliper, na katero so šli vsi policaji in na pomolu že čaka nekaj bark. Ker sem sam, se ne tlačim med njih, ampak počakam. Ko odplujejo se privežem in na hitro opravim formalnosti. Edino kar me preseneti je vprašanje policaja, kdaj sem naredil izpit. Ko ugotovi da leta 1987, je zadovoljen in mi pove, da iščejo tiste iz leta 2007, ko naj bi bili nekateri ponarejeni.
Izplujem iz Pirana in grem z motorjem proti Izoli, kjer najprej zavijem v luko in grem na pumpo. Pred mano je že ena jadrnica, za mano pa pride še ena. Pristanem s pomočjo »benzinajota« in natočim nafto do vrha. Sledi še zadnje dejanje, plovba do izolske ladjedelnice. Pred pristankom se spomnim kako je tu pristajal Polanc s sinovo barko. Tudi sedaj piha burja, kakih 16 vozlov in nekaj vala je. Jaz sem sam, na obali pa ni nikogar ki bi prijel vrvi. No z nekaj tekanja le uspem in pridržim jadrnico, potem pa že prideta mojstra in dvigneta jadrnico iz vode. Lupinica 4 je tako na koncu poti za letos.
"Dobrega štromarja zruka samo slab šnops":)
