200 milj v treh dneh, oz. iz Izole okoli Unij in nazaj.
Pet vulkanizerjev in en Primorec. Kombinacija, da gate para pomislim. Pa kaj čmo. Bo že.
V ponedeljek po službi gas v Izolo, kjer nas je čakal naš član Clipper na svoji OCEANIS CLIPPER 393. Welcome drink, pa utovor prtljage. Pogovor v kokpitu, razložena pravila igre (prvo pravilo: Kapitan ima vedno prav. 2. pravilo: Če nima, velja prvo pravilo), še k Aldotu v "Hangar" na nekaj špricarjev in nazaj na barko. Malo Malvazije je botrovalo k odločitvi ob polnoči.
IZPLUJMO !
Rahel jugo v orco za Piransko punto je dovoljeval, da smo razvili cca 5 vozlov. In tako narahlo mimo Umaga, pa Novigrada, Poreča do Solin pred Rovinjem. Ob 8-ih zjutraj prispemo in se sidramo. Pofruštkamo. Sledi kopanje in obvezna smotra tatoojev in piercingov na unih mestih v nudističnem naselju Valalta.
Zvečer nas jugo zopet prepriča, da je treba izpluti. Norci. Neprespani jo udarimo na jug. Noč je lepa, POLNA LUNA nam sveti, avtopilot drži smer daleč ven od Kamenjaka. 20 vozlov juga nam napolni jadra in požene barko tja do 8 vozlov. Ker vsi malo dremamo, si s trimanjem jader in ostalimi "rjuharskimi forami" ne grenimo noči. Nenazadnje saj nismo na regati. Pol posadke je popadalo v kabine. V kokpitu le dežurni in na smrt utrujeni skiper Clipper. Sredi Kvarnerja za nekaj čevljev zgrešimo tanker. Očitno nismo le mi dremali, ampak tudi uni profiji, ki jih boli briga za tamale.
Zjutraj priplujemo v Maračol, peš čez otok na kafe v vas in po kruh, ki ga ni. Plavanje in že je treba vžgati motor in ob 12-ih izpluti. Ker rahel SZ (3-4 vozle) ne omogoča, jadranja, motoriramo. Sredi kvarnerja sicer nekaj jadrnic razvije Genovo, ampak mi Clipper razloži, da "sušijo" jadra in itak motorirajo. Aha pomislim, da jebejo hlaponarje s prednostjo (pič.. jim mater...
). V bodoče ne bom padel na foro 
Celo popoldne žagamo ob obali Istre in na večer prispemo v Rovinj. Fantje (nevajeni življenja na barki) si želijo trdnih tal pod nogami. Sicer jih moram pohvaliti, da so dobro prenašali odisejado. Sprehod in večerja v mestu, nato pa ni težav z nespečnostjo.
Spimo skoraj do devetih. Žal je že četrtek, dan ko se bo treba vrniti. Kaj češ, zopet nas čaka plovba, pa plovba, pa plovba, pa... Če ne bi Clipper s pripovedovanjem pripetij iz njegove bogate skiperske preteklosti iz številnih regat poskrbel za prijetno vzdušje v kokpitu, bi crknil od žalosti.
Jadrlaci, ki se na pot podate s svojimi ženami - VSAKA VAM ČAST. Jaz bi se je verjetno naveličal že v Umagu na prijavi
Popoldne prikrmarim (seveda na motor) v izolsko marino.
Sledi še slovo, putnička runda v "Pergoli" in v avte !
Še enkrat hvala Clipperju, ki je res profi. Predvsem za potrpežljivost in jeklene živce, ki ga odlikujejo.
Jaz pa sem Izolo zapustil zadovoljen, z eno izkušnjo več. Tudi rjuhe imajo svoj čar. Priznam. Posebej nočno jadranje pod polno luno, je fascinantno. Ampak vsem kolegom, ki jih begajo čudne misli sporočam : "Ostajam zvest turbinsko gnanim agregatom!"
Jutri pridejo še slikce. Upam, da je kakšna pa le uspela
lp od začasnega rjuharja
Saj mam prav. Pa valjda se spomnim, da smo pluli vsak dan skoraj štirinajst ur.
