Jadralskih izkušenj še nimam prav veliko (ali pač, kakor vzameš), v zadnjih 3 letih sem bil 3x skiper na moških jadranjih v spomladanskih časih (burja).
Z ženo sva najela jadrnico za cel teden (ona je bila do sedaj 2x na jadranju), greva sama za 3 dni, da dodobra spoznava jadrnico in predvsem kako sama funkcionirava (manevri). Potem pa stara starša pripeljeta otroka in gremo skupaj z otorci še za tri dni. Otroka sta bila stara skoraj 5 in 7let.
Na žalost (gužva na morju, dražji najem) smo imeli termin 20-27.8.2011, kraj odhoda Cres ali Lošinj. Vse skupaj se je organiziralo v zadnjih dneh, tako da smo lahko dobili edino Elan I 344 (3 kabine). Manjše ni bilo za dobiti. Jadrnica je imela roll glavno jadro in brezskončni štrik do kokpita za razvijanje/navijanje.
Štart je bil iz M. Lošinja. Sama sva v nedeljo pičla do U. Sakarun na Dugem otoku. Nama je bilo kar žal zaradi gužve. Smo bili sidarni na razdalji 10m, če bi ponoči pihnilo bi moral 50% bark izplut.
V ponedeljek v Božavo, Sestrunj potem pa na bojo na Olibu.
V torek preko Ilovika nazaj na M. Lošinj.
V sredo zjutraj dobiva otroke in stare strarše. Skupaj gremo na enodnevni izlet na Susak, zvečer gredo stari starši domov, spanje v M. Lošinj.
V četrtek dopoldanski postanek za kopanje na Susku, potem Unije, spanje na boji U. Maračol, ki je bila popolnoma polna. Zadnja boja se je zasedla že ob 17.00 uri. Avgust in predvsem Italijani.
V petek okrog Unij, kopanje v mestu Unije, zvečer do M. Lošinj.
Razmere za jadranje so bile »karibske«. Morje 30 st.C, ozračje 35+ st.C., vetra 5-10vozlov, en dan celo 15 par ur. Z ženo sva bila dobro uigrana ekipa, pri vseh vrstah menevrov pristajanja nisva imela niti ene večje težave (na bok, sidranje, muringi).
Jadrnica je bila popolnoma nezahtevna, jadralske manevre sem lahko delal tudi sam (ker ni bilo pravega vetra).
Na jadranju sta otroka uživala. Med manevri sta bila ponavadi v salonu in sta pridno počakala da smo se sparkiral. Prvi in drugi dan sta imela rešilne jopiče, potem sva ocenila da jih glede na njihovo pridnost in predvsem vremenske razmere ne potrebujeta. Ta velika že dobro plava (tud skače iz barke) ta mal pa še ne plava.
Naš dan je potekal približno takole. Zjutraj smo pojedli potem kopanje (kar iz barke). Nato smo ene 2-3 ure jadal, se ustavili v zalivu na kopanju, kosilo potem pa z dingijem na plažo. Ko smo se vrnili na barko smo še mal pojedli in odjadrali 2-3 ure do cilja (spanja). Ko smo se priklopli na bojo smo se kar iz barke mal pokopal, povečarjal in otroke spravili spat.
Med jadranjem sta mal krmarila, tipkala po Garminu
in pridno »čakala« da pridemo na naslednji cilj. Igrač nista uporabljala, razen malo na plaži.
Izkazalo se je, da so dobre strani večje barke te, da smo imeli vsak svojo kabino in je imel vsak svoj mir. Ta mal je hodu čez dan še mal spat, ta velka je ponavad mal počivala. Vglavnem smo bili zelo razkomoteni. Tud sence je bilo v kokpitu vedno dovolj, vsi smo lahko sedeli v kokpitu za mizo.Varovalna mreža je razpadla prvi dan, z mojega stališča je bila brez veze. Najbolj smo pogrešali motor za dingy, smo se kar naveslali.
Barko smo čarterirali preko Adrijana; Jadranka Jahting. Barka je bila letnik 2007, uničena pa za min. L. 2000. Tehnika je delala vsa, razen »speed«. Charterist nam je povedal da je ta barka najbolj zasedena, rezmerje velikost/8 oseb/cena.
Za naslednje jadanje smo že rezervirali B36, 3 kabine, tokrat iz Šibenika.
Vidli smo, da je za eno dimenzijo večja barka veliko bolj udobna, plovba je bolj umirjena. Tud vode nosi več in je ni potrebno toliko šparat. Če že gremo, rajši plačamo cca. 200EUR več na teden in se imamo dobro (barka je zeloo omejen prostor).
To jadranje je bilo čisto nasprotje od teranje barke spomladi po burji. Ves čas sem si počasi nabiral izkušnje in delal na tem, da gremo na koncu jadrati z družino. Ta čas je prišel naključno, po mojih planih najmanj eno sezono prehitro. Res pa je, da enkrat moraš začet in nikoli nisi pripravljen kot si želiš, pa pride situacija in potem enostavno greš.
