Vreme bo . . .

[Nearrain]

Eden od dejavnikov, ki zelo močno vpliva na plovbo, je prav gotovo vreme. Veliko nesreč so že zakrivile nevihte, megla, vetrovi in podobno. Poznavanje osnov meteorologije je zato nujno za vsakega navtika oziroma pomorca.

Vreme spremlja posebej organizirana hidrometeorološka služba, ki zbira podatke in stanje ter spremembe vremena za določena območja, na podlagi teh informacij pa potem sestavi napoved ali opozorila. Objavljajo jih preko radijskih postaj.

Za napoved so važni predvsem sledeči podatki:
- stanje in sprememba vetra,
- stanje morja,
- vidljivost,
- oblačnost,
- temperatura zraka / vlažnost,
- temperatura morja,
- zračni tlak, padanje oziroma naraščanje,
- predvidene spremembe zgoraj naštetih podatkov.

Če je vreme izredno slabo ali pa podatki kažejo na močno poslabšanje vremena, se izda opozorilo, kar je v bistvu odsvetovanje odhoda na morje, dokler se vreme ne izboljša.

Vremenske karte lahko dobimo na Upravah za pomorstvo in njihovih izpostavah, prav tako pa tudi v marinah, preko satelitov (če imamo NAVTEX) ali računalnika in Interneta.
Za varno plovbo je upoštevanje teh opozoril nujno.
Seveda pa je na morju veliko področij, kjer so možne lokalne vremenske posebnosti, ki niso zajete v uradno napoved, zato se lahko o vremenu pozanimamo pri domačinih, v marinah, kapitanijah.

1. NEVIHTE
Nevihte so značilne za N Jadran, so kratkotrajnega značaja, nevihtne fronte pa potujejo od zahoda proti vzhodu.

a) Predznaki:
- poleti nad hribi nastajajo visoki, kopasti nevihtni oblaki. Visok kumulus se na straneh razteka, robovi dobijo vlaknast videz – to so pogoji za nastanek padavin;
- zelo toplo vreme, soparno
- tišina oziroma lahek veter iz nasprotne smeri prihoda nevihte
- padec tlaka
- nevihto spremljajo močan veter, dež, grom in blisk
- temperatura pade, a se potem spet dvigne.

b) Pijavka
je značilna nevihta, ki ima rušilno moč in se hitro premika. Nad morjem se oblikuje nekakšna »cev« z velikim premerom, ciklonskega značaja. Razlike v tlakih so velike, kar povzroči tako veliko razdiralno moč.

2. KAKO LAHKO SAMI UGOTOVIMO, KAKŠNO BO VREME
Vsako področje ima nekaj značilnost, po katerih lahko določimo, kakšno bo vreme.

a) Vreme bo lepo:
- jasno vreme in tišina,
- dokler ni oblakov bo vreme lepo,
- ob svitu burin, popoldne maestral, ponoči burin, to obeta lepo vreme,
- veter spremlja smer sonca, lepo vreme bo trajalo, poleti ob burji ne bo dežja,
- jasen zahod sonca, rdeče obzorje, nebesno rdečilo - lep naslednji dan,
- pravilne morske mere (plima in oseka),
- stabilen zračni talk.

b) Vreme se bo poslabšalo:
- cirusi na jasnem nebu,
- ob zahodu sonca se vidijo vrhovi oblakov,
- oblačna stena zvečer na zahodu,
- potemnitev neba,
- pri jasnem vremenu se burja spremeni v (E) ali (SE),
- zimski maestral,
- ob svitanju burin, nato (E) in (S),
- maestral, zamudi, preneha predčasno ali pa je tišina namesto maestrala,
- (S) ali (SW) veter ob zahodu sonca,
- venec okrog sonca ali meseca + vlažen veter,
- mavrica ali nebesno rdečilo zjutraj,
- visoka plima,
- hitra topitev snega,
- padec tlaka.

c) Nevihte bodo:
- soparno jutro ali poletna noč, megleno obzorje, tiho ozračje s kopičenjem oblakov in premikanjem visokih oblakov iz SW,
- bliski na zahodu ob jasnem nebu,
- lahek (SE) ali (E) veter in sopara po nevihti napovedujeta v kratkem še eno nevihto.

d) Močne nevihte:
- vlažno vreme, neenakomeren (NW) veter, hitri nizko lebdeči oblaki, nepovezani z višjimi oblaki.

[Nearrain]

Veter je premikanje zračne mase iz središča visokega zračnega tlaka A (anticiklon) proti središču nizkega zračnega tlaka C (ciklon). Čim večja je razlika zračnega tlaka, močnejši je veter.

Jakost vetra je odvisna od hitrosti vetra. Jakost oziroma moč se določa po Beaufortovi lestvici, ima 12 stopenj, ugotavlja pa se na podlagi stanja morja (gladina) ali dreves na kopnem.

Hitrosti so od 0 m/sec (tišina) do 33 m/sec (orkan).
Smer vetra se določa po smeri iz katere piha (v stopnjah), nekateri vetrovi pa imajo tudi svoje ime. Npr. burja je NE veter, torej piha iz severovzhoda.

Lokalni vetrovi
Ti vetrovi so posledica segrevanja in ohlajanja kopnega in morja in s tem dnevnih razlik atmosferskega tlaka.

- Veter s kopnega
Piha od kopnega proti morju v nižjih plasteh. Zvečer oziroma po zahodu sonca se kopno hitreje ohladi kot morje. Visok zračni tlak je nad kopnim, topel zrak se dviga nad morjem, mrzel teče proti morju, kjer je nižji tlak. Najmočnejši je pred sončnim zahodom.

- Veter z morja
Piha z morja na kopno. Ob vzhodu sonca se kopno hitreje segreje kot morje, zrak se nad kopnim dviga, mrzel zrak nad morjem pa »vleče« proti kopnem. Topel zrak se nad morjem spet spusti proti gladini in zaključi krog. Tak veter neha pihati pred zahodom sonca, ko začne spet pihati veter s kopnega.



Vetrovi na Jadranu
Severno Sredozemlje je vremensko živahno področje, vreme vedno ne »pride od nekod«, npr. od zahoda, ampak spremembe vremena pri nas tudi nastajajo.

Na vreme pri nas imajo vpliv razporeditve zračnega tlaka, sekundarni cikloni zahodno od Apeninskega polotoka (Genovski zaliv) in relief priobalnega območja. Na vzhodni obali (E)

Jadrana so najbolj pogosti trije tipi vremena:
- stabilno poletno, veter NW (maestral),
- suho mrzel veter NE (burja),
- vlažno topel veter S, SE (jugo).

NE veter, BURJA
Je najbolj nevaren veter za pomorce. Po smeri je NE veter. Pojavi se za primorskimi grebeni, kjer se nabira mrzel zrak, ki se začne prelivati preko teh grebenov, zaradi valovanja zraka pa se včasih preko zlije večja količina mrzlega zraka, kar povzroči sunek burje. Relief območja, po katerem piha burja lahko povzroči še dodatne vrtince, ji spremeni smer ali poveča hitrost do orkanske burje. Burja lahko povzroči valove šele daleč od obale, bližje pa so le temne lise na morju, kamor »padajo« sunki burje. Valovi pri burji so sicer kratki, vrhovi se lomijo in ustvarja se pena.

Burja je suh in mrzel veter, poleti piha od 2 do 3 dni, pozimi pa tudi do 14 dni.
Znak bližajoče se burje je »oblačna kapa«, ki jo imajo Nanos, Učka, Velebit, Kamešnica, Biokovo, Orjen, …

Burjo sproži poleg mrzlega zraka za obalnim gorovjem in toplega nad morjem tudi obstoj ciklona nad Jadranom in višji ali visok zračni pritisk nad Balkanskim polotokom.

Anticiklonalna (vedra) burja
Nad severovzhodno Evropo visok zračni pritisk, nad srednjim Sredozemljem pa nizek zračni pritisk, ustvari se razlika zračnega pritiska, ki prinese mrzel kopenski zrak. Temu vetru rečemo anticiklonalna burja (tudi vedra burja). Lahko piha zelo dolgo, tudi do enega tedna.




Ciklonalna (mračna ali škura) burja
Položaj središč visokega in nizkega zračnega pritiska je pri nastanku ciklonalne burje sledeč: nad srednjo Evropo se krepi greben anticiklona, preko Jadrana pa se od severozahoda proti jugovzhodu pomika ciklon, na katerega sprednji strani piha jugo, na zadnji pa burja. Vreme je oblačno, možne so padavine. Če se ciklon ustavi nad južnim Jadranom, potem lahko takšna burja traja do nekaj dni, sicer pa ob hitrem premikanju ciklona takšna burja ne traja dolgo. Najpogosteje se ciklon ustavi nad srednjim Jadranom, kar povzroči burjo v severnem in srednjem Jadranu, v južnem pa jugo.

Prehod iz ene v drugo vrsto burje je zelo pogost. Anticiklonalna piha po vsem Jadranu, ciklonalna le v enem predelu.

SE veter, JUŽNIK ali JUGO
Piha enakomerno, je vlažen, sorazmerno topel, brez izrazitih sunkov. Začne pihati iz brezvetrja, kaže pa na poslabšanje vremena. Poleti lahko traja tudi do 5 dni, največja jakost doseže okrog 3. dne. Valovi pri jugu so dolgi, gladki in visoki, a za plovbo manj neugodni od valov burje. Lahko se poveča tudi morski tok (1,5 m/s). Jugo lahko, ko ga spremljata še nizek zračni pritisk in močne padavine, prinese še močno plimo, kjer morje prekrije nižje točke obale, npr. Tartinijev trg, del Kopra, Benetke.

Če je napovedan prihod hladne fronte, se lahko jugo nenadoma spremeni v izredno močan jugozahodnik ali severozahodnik ali orkansko burjo izredno nevarnemu …… Ko se veter iz močnega juga nenadoma spremeni v močan SW (obrat za 180°) rečemo »škontradura«. Spremljajo ga močne padavine, lahko tudi toča, vidljivost se zmanjša, to pa je lahko zelo zelo nevarno. Znak za tako vreme je rast nevihtnega kumulosa na severozahodu. Časa, da se umaknemo na varno je približno 1 uro.

Najbolj pogost prehod fronte pozimi se ponavadi konča z obratom juga v burjo. Na Jadranu mu rečejo nevera (pozimi prinese sneg). Burja je lahko tudi orkanska, ozračje se ohladi, padavine prenehajo.

Anticiklonalni jugo
Nad W Evropo veliko polje nizkega tlaka, nad SE Evropo in E Mediteranom visok tlak. Piha dlje kot ciklonalni jugo, lahko tudi do enega tedna. Vreme je vedro ali le malo oblačno, padavin ni ali pa so le rahle.

Ciklonalni jugo
Moč je spremenljiva (od umirjenega do nevihtnega vetra), možni so sunki, gosta in nizka oblačnost, razburkano morje, plohe.




NW veter, MAESTRAL
Je dnevni veter. Piha ob jasnem vremenu, če izostane, kaže to na spremembo vremena.
Piha z morja, iz smeri med jugo in severozahodom. Začne okrog 10 dopoldne, preneha uro ali dve pred zahodom sonca. Max moč doseže okrog 14 ure ( 5 Bf). Je enakomeren in najmočnejši blizu obale.

NNE, ENE veter, BURIN (v Istri tudi TERIN)
Je maestralu nasproten veter, piha s kopnega. Začne okrog uro do dve po sončnem zahodu, takrat temperatura kopna pade pod temperaturo morja. Ima podobno smer kot burja (od tod ime burin).
Piha le poleti, od sredine maja do sredine septembra.

Oba vetrova, maestral in burin, sta zelo ugodna za jadralce, mogoče rahlo prešibka, ne povzročata velikih valov, med njima vlada brezvetrje.

N veter, TRAMONTANA ali SEVERNIK
Je mrzel veter, piha z Alp. Je kratkotrajen, hitrost do 10 m/s, če pa severni veter zapiha ob nevihti, ima lahko tudi orkansko moč.

E veter, LEVANT
Pojavlja se kot kombinacija vplivov juga in burje, najpogosteje piha iz vzhoda. Ima nekaj lastnosti juga (visoka vlažnost vetra) in burje (nižje temperature kot pri jugu).

SW veter, LEBIČ
Anticiklon je južno ali jugozahodno od Jadrana, ciklon pa severno od Jadrana. občasno lahko piha tudi z nevihtno močjo, morje je precej valovito, traja do 2 dni.

S veter, OŠTRO
Ko se ciklon približuje Jadranu s severozahoda ali severa.


Za konec še star pregovor: "boj se škure bure i vedrog juga" !

[clipper]

Bravo Nearrain, zelo dobro si to skupaj spravil in predstavil.
Še enkrat pohvale

LP Clipper

[Nearrain]

Bravo Nearrain, zelo dobro si to skupaj spravil in predstavil.
Še enkrat pohvale

LP Clipper

Hvala

Žal nisem avtor, sem samo zbral zadeve iz interneta in jih prekopiral sem.

[Nearrain]

Skripta je iz seminarja, katerega so imeli v Novem Mestu leta 2003 Janez Polajnar, Roman Trobec in Jure Jerman.


"O vremenu in vetru malo drugače (kako izostriti vremensko napoved)"


http://kvark.kss-loka.si/~jbernik/skripta-vreme.pdf


PS: čeprav smo že žrtve globalnega segrevanja in posledičnih podnebnih sprememb se osnove meteorolgije od 2003 niso spremenile.
Brez strahu torej!

[nuvolari]

hvala , meni kot začetniku bodo te info tud pomagale..

lp

[admin]

Odlično!!!

[nemo]

Kot bi rekli stari slovani, ne kar ti je Svarun dal, temvec kar stem pocnes!!! Hvala za dobro zbrane podatke.

[Nearrain]

Nastanek oblaka:
• Osnovni vzrok nastajanja oblakov je dejstvo, da lahko topel zrak vsebuje več vodne pare kot hladen. Do rosišča pride, ko se vlažen zrak tako ohladi, da se vodna para zgosti.
• Oblaki nastajajo, kadar pride topel in vlažen zrak v stik s hladnim in suhim zrakom, ali kadar se vlažen zrak dviga v višino.



Vrste oblakov:
Oblaki lahko nastajajo in se širijo v celotnem ozračju. WMO (World Meteorological Organisation = svetovna meteorološka org.) je poskušala ta nered urediti in določila deset vrst oblakov.

Razlikujemo 3 »nadstropja« ozračja, v katerih se najpogosteje pojavljajo določene vrste oblakov:
• Najvišje v višini 7-13km (visoki oblaki, so čisti ledni oblaki s T>-35°C in niso ostro omejeni)
• Srednje v višini 2-7km (srednjevisoki oblaki, so mešani oblaki iz ledu in vode s –10°C<T<-35°C))
• Spodnje nadstropje, od morske gladine do 2km (vsebuje vodne oblake s T od –10°C<T<nad 0°C in so ostro omejeni)

Oblake nato delimo glede na višino, kjer se nahajajo in iz treh temeljnih oblik (cirusi-perjest/kumulusi-kopast/stratusi-plastovit) na 10 rodov:
• Cirusi, cirokumulusi in cirostratusi
• Altokumulusi, altostratusi, nimbostratusi
• Kumulusi in njim sorodni kumulunimbusi (nevihtni oblak) + stratusi in stratokumulusi


LINK na dokument, kjer so različnim vrstam oblakov poleg imen dodane tudi njihove "podobe".

http://www.jadralniklub-nm.si/media/oblaki.pdf

[admin]

Odličen popis oblakov na tem linku!

Mi pa nekaj ni jastno s tole matematiko...

Razlikujemo 3 »nadstropja« ozračja, v katerih se najpogosteje pojavljajo določene vrste oblakov:
• Najvišje v višini 7-13km (visoki oblaki, so čisti ledni oblaki s T>-35°C in niso ostro omejeni)
• Srednje v višini 2-7km (srednjevisoki oblaki, so mešani oblaki iz ledu in vode s –10°C<T<-35°C))
• Spodnje nadstropje, od morske gladine do 2km (vsebuje vodne oblake s T od –10°C<T<nad 0°C in so ostro omejeni)

Verjetno si mislil:

1. T < -35°C
2. -35°C < T < -10°C
3. -10°C < T < nad 0°C (tukaj mi samo ni čisto jasno, kako je to lahko v celoti tekoče stanje. Je razlog v nizkem tlaku? Nimam pojma o vremenu, ampak termodinamika in matematika pa nista ravno moji šibki točki.

LP

[Nearrain]

Odličen popis oblakov na tem linku!

Mi pa nekaj ni jastno s tole matematiko...

Razlikujemo 3 »nadstropja« ozračja, v katerih se najpogosteje pojavljajo določene vrste oblakov:
• Najvišje v višini 7-13km (visoki oblaki, so čisti ledni oblaki s T>-35°C in niso ostro omejeni)
- temperature so nižje od -35

• Srednje v višini 2-7km (srednjevisoki oblaki, so mešani oblaki iz ledu in vode s –10°C<T<-35°C))

- hladneje od - 10 in topleje od -35

• Spodnje nadstropje, od morske gladine do 2km (vsebuje vodne oblake s T od –10°C<T<nad 0°C in so ostro omejeni)

- topleje od -10

Tako sem mislil.

PS: se opravičujem

[Nearrain]

Še nekaj malega o vremenskih frontah. . .

Vreme se lahko spremeni zelo hitro med premikanjem zračnih mas v atmosferi. Zračne mase so veliki deli zraka…ponavadi kilometre široki in si delijo isto temperaturo in vlažnost. Kadar se dve zračni masi z različnimi lastnostmi (temperaturo, vlažnostjo) srečata, mejo med njima imenujemo fronta in slabo vreme je ponavadi rezultat tega srečanja.

Princip povzročitelja neviht je preprosto en...ob dviganju zraka se le ta razširi in ohladi. Ohlaja se približno za deset stopinj na kilometer višine. Zračne pare kmalu v zraku kondenzirajo v vodne kaplje, katere formirajo oblake in sčasoma padejo nazaj na zemljo v obliki padavin.

Nevihte se formirajo, kadar se dve zelo različni zračni masi srečata.
Pa si poglejmo naslednja dva scenarija.



Hladna fronta



Hladna fronta se zgodi ob trku hitro se premikajoče hladne zračne mase s toplo zračno maso.
Topel zrak, kateri drži v sebi veliko vodne pare je hitro porinjen v višino. Topla vodna para kondenzira v veliko vodnih kapljic iz katerih nastanejo visoki oblaki. Sčasoma postanejo kapljice pretežke, da bi jih nosil zrak in začnejo padati proti tlem.

Te nevihte so pogosto zelo divje,spremlja jih veliko grmenja, bliskanja in kratkotrajne močne padavine. K sreči je njihova življenska doba kratka.


Topla fronta



Topla fronta nastane ob naletu hitro premikajočega toplega zraka v hladno zračno maso. Topel zrak se ob tem dogodku začne vzpenjati na hladno zračno maso. Sčasoma topel, vlažen zrak doseže višino na kateri začne kondenzirati in iz nastalih oblakov začne deževati.

Ta tip nevihte navadno pokriva veliko večje območje, traja dlje in padavine so enakomernejše daljše obdobje.
Lahko pride do grmenja in bliskanja, vendar v veliko milejši obliki kakor pri hladni fronti.


............................................................................................................................................................................

[luftar]

Prva leta mojega morjeplovstva sem redno prebiral knjige o vremenskih napovedih. Če se je le pokazal malo nepredviden oblaček ali malo močneje zapihal veter, sem že vzel v roke knjigo. Sčasoma se človek vsemu privadi, vendar pa redno spremljam vremensko napoved na vseh mojih potovanjih , razen če je res stabilno vreme.

Vsekakor pa so članki, ki nam jih je posredoval Nearrain zelo dobrodošli in si ob njih na hitro osvežiš spomin, za tistega pa, ki se na novo privaja na morski ambient, pa so kratko in zelo razumljivo napisani. Čudovito.

[Marko67]

Radijo Pula ima zelo podrobno vremensko napoved za Istro in Kvarner približno ob 8.25 in 11.40

možno je poslušati tudi preko računalnika na
http://www.moj-radio.com/direktorij/rad ... a%c5%a1ka/

za poslušanje mora biti inštaliran RealPlayer

zelo uporabno kadar odhajamo samo za vikend ali za prve dni, da približno vemo kaj nas čaka

lp Marko

[gregor.n]

No evo pa gremo spet na vodo, iz petka na soboto bodite kje na varnem, baje bo pestro tam dol, vsaj po napovedih.
mirno morje
lpg