Že nekako tradicionalni in težko pričakovani ribolov treh prijateljev se je začel z znanim pogledom z "naše" terase in pogledom na zaliv v vasi Kustiči na otoku Pagu. Pogled, ki tako strašno dviguje pričakovanja na jutrišnji dan. Ta "fiber" se vleče že vsaj dober mesec pred odhodom. Kot majhen otrok, ko pričakuje ...............
Tukaj smo in polni adrenalina!
"Naša" batana, kaič, barka, čoln nas pričaka, da jo zavzamemo in "odišavimo" z vonjem po vabah, ribah, črnilom lignjev...........
Priprava pred vsakim dnem ribolova je resnično natančna in študiozna, da ne omenim, da se nekoliko tudi preizkuša lastno znanje, praksa in manjši eksperimenti za uspešen ribolov.
Vsem vam ribičem, ki to berete, povem, da lahko imate naj-naj trneke, palice, vrvice-"lakse" itd, pa je 90% in več uspeha v pripravi doma(vozli in njihova nosilnost) na suhem in brez časovne stiske.
Kovček z opremo se je "čudežno" napolnil že pred odhodom in ta čudež je odnesel nekaj evrčkov, toda na samem ribolovu je škoda izgubljat čas za nakupe opreme, da ne govorimo o tem, da je vprašljiva založenost trgovin na Jadranu.
In začelo se je!
Krasno jutro, ki še dvigne pričakovanja.
Z barko gremo preko zaliva, da lahko lovimo z obale.
Popoldan pa na drugo lokacijo, ki bo marsikomu znana.
Metajna in naprej proti Paškim vratom do poševnega bora pred svetilnikom.
Znameniti bor!
Prvi dan nam je uspelo manj od pričakovanega. zato smo drugi dan menjali lokacijo, ki naj bi po občutku obetala več. Pa še res je.
Prva Orada!
Saj se razumemo, da ne morem opisovat vsake ulovljene ribe.
Toliko v vednost.
Gremo naprej!
Pri večerno-nočnem Taroku za naslednji dan določimo lokacijo vas Vlašiči izven zaliva, blizu mostu, ki povezuje Pag s kopnim.
Vlašiči nas pričakajo z gosto meglo, ki pa ne ovira ribolova in daje pridih skrivnostnega,
rahlo filmskega,
toda sonce že daje prve uporabne žarke,
da se končno začne tisto pravo.
Še v megli nas vzradosti lepa Ovčica, ali Mormora po njihovo.
Dvig megle nam omogoči, da odidemo nekaj sto metrov vzhodno proti rtu, ki nam daje tole sliko.
Nekoč, nekdaj je lovila ribe, da sedaj "počiva" in propada.
Nekoč je veliko izlovila, da se danes v njej izvali veliko raznoraznih morskih organizmov, ki jim sedaj nudi zavetje v razbitinah. Ironija pač.
Pozicija s katere sem začel je obetala veliko, pa saj vsaka, toda ta je dala užitke na kvadrat.
Poglejte na čelo pomolčka, kjer se vidi vzvalovana voda.
Vzvalovila jo je Orada ujeta na vabo bibi cca 50m od obale po dobri uri čakanja.
Utrujanje je dolgo in dihanje globoko ob nenehnam strahu, da popusti vozel, najlon, karkoli, kar bi ji omogočilo pobeg.
Do konca ostane borbena in se zaletava v dno, da bi se otresla trneka.
Tokrat sem zmagal jaz.
Adrenalin buta!
Kraljica je na suhem za poziranje.
Res je lepotica. Za njo poznam več imen. Vsako področje pač svoje ime.
Orada, Orata, Lovrata, Zlatobrov, Podlanica, Komarča itd ......
Pri čiščenju zmeraj pogledam vsebino želodca, da vidim s čim se prehranjuje na določenem področju.
Kot zanimivost vam povem, da je orada dvospolec. To pomeni, da je "mužjak" ko se skoti. Približno pri teži cca 0,4-0,6kg, ko se prvič drsti ji po drsti moški organi zakrknejo in se razvijejo ženski.
Vse večje so ženskega spola in nedvomno je tudi zaradi tega Kraljica jadrana.
SE NADALJUJE, KO BO ČAS!
SAJ BO, NE SE BAT!
Ura je skoraj ena ponoči!
lp
Nadaljevanje!
Tako lepega vremena ne bi znal niti naročit.
Sonce na eni strani gre "spat",
in zažge celotno zahodno stran,
Gori, žari, samo za dušo in srce. Kako pomirjujoče!
In na drugi "vstane" luna, da se romantika nadaljuje.
Nočna vožnja domov mimo vasi Zuboviči.
Odsev lune in cestnih luči v vodi dajejo zanimivo sliko.
Z Ivom, našim gostiteljem, odidemo na nočni lignjelov.
Tako mirno morje, da sem med vožnjo na pozicijo napravil to fotko.
Pikica na sredini je odsev lune z morske gladine.
"Cukanje" in klepet, lignjev ali po domače kalamarov pa ni za prepričat, tako da ne vztrajamo dolgo. Pa saj smo že pred lignjelovom vedeli, da je v polno luno lov občutno slabši, ker je presvetlo. Vseeno pa je vožnja v mesečini in absolutno mirnem morju užitek.
Pri povratku se pa v ustih prične cedit slina, ker vemo kaj lahko pričakujemo.
Ivov oče, g. Joskan pripravi ribe na žaru,
A bo že na mizi?
Ja, ja, je že na mizi!
Vam povem, da sem na fotko pomislil šele v tem trenutku, ko je bevanda opravljala tretjo funkcijo plavanja ribe.
Saj veste, da mora riba trikrat plavat. Voda, olje, vino je pravilen vrstni red.
.
Odhod na spanje je poživil obisk praživali.
Ker vem, da so piki os močnejši, ga stresem na roko in odnesem ven v naravo, pa saj mi ni nič slabega naredu.
Dnevi minevajo v takih razmerah , da je že kar kičasto.
Vodno ogledalo.
Tole moram pa razložit.
Fotkana je gladina morja in odsev palic ter ovčk na nebu.
In ribolov iz dneva v dan se nadaljuje.
Tokrat fotkan velik, lep ribon.
Ki še zadnjič pogleda okoli, predno....
pristane v vedru med ostalimi Riboni, Kanjci, Fratri, Šnjuri........
Tudi ligenj je na večer povečal izbor lovine za ta dan.
Pa oradica ena,
in druga,
Ta je še zmeraj druga, toda malo bližja fotka.
Konec, the end, je pa zopet tradicionalen, ker nas na pot odpremi znamenita paška burja.
Dolgo lahko opazuješ moč narave.
Bi pričakoval, da bi se voda oprijela skal, toda zmeraj steče po kamnu navzdol pa zopet nanovo, in nanovo, in nanovo................................
Vkrcanje na trajekt!
Vožnja po burji, ki odpihne premčni val v vodno peno.
Še nekaj tradicionalnega na ladjah!
Nalepka na trajektu je pač premalo, da bi se to upoštevalo, ker sem videl preveč smeti, ki so nedvomno zavrženi s strani domačinov, ribičev in ne navtikov. Pa o tem v drugi temi.
Vožnja domov v burji je prekinjena za kosilo v Maretini konobi v Viškovem, da še za rep pocukamo morje, pa hajd domov.
Ma saj je konec za to rajžo, pa še priganjajo me na Pokušino zadnje trgatve na dolenjsko.
LP.
Res zanimivo.
