Ko je hčerka čistila sipe in igli , je ostanke metala ob pomolu med velike skale v vodi. Globina cca. 1.5 m. Ko je vse izginilo, tudi glave od igel, sem pač mislil, kake babice, gvati ali raki. Naenkrat pa me tamala vpraša, kaj je to. Ko sem videl ugorja, in kje, sem mislil, da sem še vedno pod vplivom jutranjega bičerina travarice. Na 0.35-ko sem zvezal največji trnek, dal gor polovico sipine glave in mu nastavil. Frajer pride iz luknje, vzame vabo , jaz zategnem, najlon prifrči iz vode brez trnka. Tri krat ista pesem

. Potem pa preložim najlon štiri krat, kot ena vrsta predvrvice( nasvet moje hčerke

), mu ponudim vabo bolj na odprtem in čakam. Pomoli glavo ven, ampak sramežljivo jo odkloni. Ta igrica je trajala kar nekaj časa, ko si pa premisli, pride ven po vabo, zagrabi, jaz takoj zategnem. Rep je še imel v luknji, samo veliki, ne njegovi, je malo manjkalo da ga izgubim, vendar sem vlekel kot nor. Zadnji trnek, zadnji živci, zadnja ura , pred odhodom domov.
Pri čiščenju sem pogledal v črevo in kaj sem našel. Moje trnke, vse dele sip, igel in rakca, ni bila kanoča , ampak verjetno takšen , kot jih je opisala Miša, da jih lovi za vabo. Trnke je z vabo vred kar požrl, sploh niso bili zataknjeni. Razen ta zadnjega, spredaj v gobcu . Lep zaključek trodnevnega

dopustovanja.
LP