- NT kot vzdevek je čisto OK.
V uporabi so imena Karl (po Karlu velikem, ki je kriv za naziv kralj), Jezus v Srednji Ameriki, Bogdan, Bogomir in podobno slovanski, Cezar (tudi vinjak je bil, če se ne motim) - ne samo to, Sultan je razmeroma običajno ime za psa... in tako naprej.
Še več - Jehošua ali Ješua (kar je domnevno aramejsko ime, ki je bilo polatinjeno - približno, ne bi v podrobnosti - v Jezus) naj bi pomenilo približno 'tisti, po katerem bo Jahve uresničil svoje obljube' - in če to ni politična deklaracija, naj me koklja brcne.
Pri čemer naj bi Jahve pomenilo 'sem ki sem' - filozofsko 'entiteta'.
Naš NT ne misli, da je enak začetnemu NT; kot je napisal, želi povečati verjetnost, da se spomin na izvirnega Nikolo Tesla ohrani. Tako se naslednji rod vpraša "po kom pa je tale vzdevek" in gre pogledat - in to je NT-jev namen.
@SR 290
- ... potrata časa in prostora
Po mojem je argumentirana razlaga - komu, ki je motiviran razmisliti - redko potrata časa in prostora. Brez argumentov pa hitro pridemo do nasprotne skrajnosti - ta pa je psovanje sogovornika, njegovih spolnih usmeritev, prednikov in tako naprej.
Tole je bilo pomerjeno kot odgovor na to, kar je napisal Kok-pit - v pojasnilo zakaj in kako bi - po sedanjem stanju znanja - kaj lahko šlo in kaj ne.
Mimogrede, da se popravim:
Po dodatnem 'šnjofanju' kaže, da Kirilianova fotografija kaže pri živih rečeh odraz vlage pri reči na plošči in ne aure. Aura obstaja (to pomeni - vsaj - odraz elektrokemične aktivnosti živega organizma, elektrokemična aktivnost se pa rutinsko meri z EEG itn.), ampak kolikor sem lahko videl, Kirilianove fotografije ne odražajo tega.
O iz nič ni nič pa... na makro nivoju se naše izkušnje s tem ujemajo (in te izkušnje so popisane z rečmi, ki jim v šoli rečejo naravni zakoni). Za kemijo je veljal zakon o ohranitvi mase, potem so prišla odkritja pri sevanju in Einstein je bil kriv za razumevanje, da naj bi veljala ohranitev kombinacije mase in energije.
Ampak na atomski in subatomski ravni pa omenjajo verjetnost, da se kaj pojavi in izgine - in enačbe, ki opredeljujejo to verjetnost skozi prostor in čas, spominjajo na valovne enačbe... O priliki kakšna povezava.
Potem astronomi ugotovijo, da se gibanje reči po vesolju ne da pojasniti z maso, za katero so doslej vedeli - in ni čisto jasno, ali jim je sploh jasna težnost, ali je poleg mase še kakšna reč, ki je lahko vzrok za težnost, ali je samo še kakšna reč, ki ima maso, pa je ne uspejo 'videti' (trenotno najbolj 'razplozana' teorija o 'temni snovi').
V glavnem, tisti ki verjetno vejo največ, hudo niso prepričani o tem, da njihovi modeli držijo.
Za praktično uporabo na makro ravni (ki nam je za sedaj dosegljiva za neposredno izkušnjo) pa še vedno 'iz nič ni nič'.
Dobro bi bilo, ko bi se iz tega kaj naučili ekonomisti, davkarija in podobni.
