Vetus Bullflex
Moderatorji: moderator2, cibro, moderator
- seleven
- Kontraadmiral
- Prispevkov: 288
- Pridružen: So Mar 29, 2008 08:14
- Kraj: Ljubljana-Krk-Omišalj
- Kontakt:
Vetus Bullflex
Prosim za pomoč. Ali ima kdo informacijo, koliko je življenska doba Vetusovega Bullflex povezovalnega dela med motorjem in osovino? Pri dodajanju plina mi motor čudno potresava in osovina oddaja čudne zvoke. Ko pa ima jadrnica neko hitrost pa teh vibracij in zvokov pri dodajanju plina ni opaziti. Sumim na izrabljen povezovalni člen (Bullflex). Gre za jadrnico z direktnim pogonom in 15 KM Yanmar.
Zdravo
Pred leti sem na svoji prvi jadrnici 10m,volvo-penta 18KM imel isti problem s tresenjem motorja in čudnimo zvoki osovine propelerja.Pod malimi obrati se je cel kokpit tresel in ko sem dodajal gas so se slišali čudni kovinski glasovi.Prirobnica,katera spaja menjalnik-osovino pa je bila železna.K reševanju problema sem najprej preveril nosilce motorja in nastavitev le-teh,da so bili v točni horizontalni liniji menjalnik-prirobnica brez zamikov
Ker zadeva je bila ista kot prej smo barko potegnili ven iz vode in demontirali propeler in osovino.Osovino sem nesel trem strugarjem da so preverili centričnost osovine in je bilo OK.Propeler tudi nesel na test v Reko ni bil kritičen,vendar so ga zrihtali v nulo.Menjal ležaj(bokolo) vse skupaj zmontiral dal barko v vodo,sledil je test in zadeva je bila ista kot prej mogoče malo boljša.Skoraj me je kap
Ostala je edino ta (ku....a) železna prirobnica,odnesel strugarju na test in ugotovili,da je za v smeti totalno iz centra.
Sledila ja nabava bullfleksa,montaža in test.Rezultat 100% boljši.Barka ni tresla
.
Kar se tiče bullfleksa zadeva ja OK,je pa tudi res,da se materijal utrudi (guma v njej)in je potrebna zamenjava.
No upam,da nisem zamoril s tem
LP Clipper
Pred leti sem na svoji prvi jadrnici 10m,volvo-penta 18KM imel isti problem s tresenjem motorja in čudnimo zvoki osovine propelerja.Pod malimi obrati se je cel kokpit tresel in ko sem dodajal gas so se slišali čudni kovinski glasovi.Prirobnica,katera spaja menjalnik-osovino pa je bila železna.K reševanju problema sem najprej preveril nosilce motorja in nastavitev le-teh,da so bili v točni horizontalni liniji menjalnik-prirobnica brez zamikov
Ker zadeva je bila ista kot prej smo barko potegnili ven iz vode in demontirali propeler in osovino.Osovino sem nesel trem strugarjem da so preverili centričnost osovine in je bilo OK.Propeler tudi nesel na test v Reko ni bil kritičen,vendar so ga zrihtali v nulo.Menjal ležaj(bokolo) vse skupaj zmontiral dal barko v vodo,sledil je test in zadeva je bila ista kot prej mogoče malo boljša.Skoraj me je kap
Ostala je edino ta (ku....a) železna prirobnica,odnesel strugarju na test in ugotovili,da je za v smeti totalno iz centra.
Sledila ja nabava bullfleksa,montaža in test.Rezultat 100% boljši.Barka ni tresla
Kar se tiče bullfleksa zadeva ja OK,je pa tudi res,da se materijal utrudi (guma v njej)in je potrebna zamenjava.
No upam,da nisem zamoril s tem
LP Clipper
- seleven
- Kontraadmiral
- Prispevkov: 288
- Pridružen: So Mar 29, 2008 08:14
- Kraj: Ljubljana-Krk-Omišalj
- Kontakt:
Mislim da je razlika predvsem v tem, da ti ni potrebno uravnati motor in osovino popolnoma natančno. Bullflex namreč omogoča nekajstopinjsko razliko. Kompenziral naj bi tudi sile pri posepeševanju. Če zmanjša hrup in vibracije? Pojma nimam, ker nisem nikoli poizkusil zadeve dol odmontirat. Sem pa ugotovil vir mojih vibracij. Počen vijak nosilca motorja
Mislim, da lahko več na to temo prebereš tudi tukaj:
http://www.morjeplovec.net/forum/viewtopic.php?p=16248&highlight=#16248
Mislim, da lahko več na to temo prebereš tudi tukaj:
http://www.morjeplovec.net/forum/viewtopic.php?p=16248&highlight=#16248
Jaz sem pri prejšnji jadrnici imel nekakšen gumi zglob - rekli so mi da je to "hardi" zglob. Z njim sem imel vedno težave. Ko sem nabavil nov motor, sem osovino direktno montiral na motor - prirobnico. Seveda sem motor in prirobnico natančno centriral, ter ni bilo nikakršnega problema. Res pa je, da sem dal tudi nova gumi vzmetenja - nosilce motorja, katere je potrebno vsake toliko zamenjati. lp
Taka vez med motorjem in gredjo je vsekakor koristna, mora pa to biti navaden homokinetični zglob, enako kot pri pogonu na avtomobilu. Kakšne kardanske variante ne veljajo.
Mi je pa noro, ko proizvajalci iz tega delajo znanost!!! Pa pišuka, kateri kreten se je sploh zmislil motor direktno povezati na gred??? Homokinetični zglob obstaja od pamtiveka, od nam znanih vozil je bil na kardanu le spaček... V barkah pa tehnologijo iz 60 let prejšnjega stoletja prodajajo kot nekaj super-truper...
LP
Mi je pa noro, ko proizvajalci iz tega delajo znanost!!! Pa pišuka, kateri kreten se je sploh zmislil motor direktno povezati na gred??? Homokinetični zglob obstaja od pamtiveka, od nam znanih vozil je bil na kardanu le spaček... V barkah pa tehnologijo iz 60 let prejšnjega stoletja prodajajo kot nekaj super-truper...
LP
Eee, racael, ne bo res. Spaček je imel kardanski zgib! Zato se tudi čuti v ovinkih neenakomerno vrtenje in s tem tresenje. Kardan imajo tudi Z pogoni, spet zato ZELO tresejo, ko imaš malce večji kot in tudi zato ne sme motor delovati, ko nogo dvigneš povsem gor v "trailer" pozicijo. Če bi imeli namesto kardana homokinetični zglob, teh problemov ne bi bilo.
KARDAN:
Prenos momenta je s pomočjo križnega elementa, kotna hitrost izstopne gredi se neprestano spreminja, pospešuje, pojenjuje. Pri kotu preloma vezi 0 stopinj slabosti ni, pri večjih kotih pa se spreminjanje kotne hitrosti povečuje, zato tudi več vibracij.
HOMOKINETIČNI ZGLOB:
Prenos momenta je preko pesta in obroča z žlebovi, vmes pa so kroglice. Kotna hitrost izstopne gredi je konstantna, neglede na kot preloma!!! Tako tudi ni vibracij!
Kardan NI tista gred, ki gre od menjalnika do diferenciala pri avtomobilih ali pri traktorjih do priključkov!!! Npr. pri traktorju sta tam dva kardana (zgiba)!!! Dva sta skoraj vedno prisotna, saj se tako tretja gred spet vrti enakomerno, potresava pa samo srednji del!!!
In spaček je imel tak kardan na poloseh prednjega pogona. Ker tam ni prostora za dva kardana, si imel pri večjih zasukih volana poštene vibracije. Kardan najdeš le še na kamionih in traktorjih.
Sem pa med pisanjem dobil idejo. Nova tema za tehnični del foruma. Bom napisal tehnični članek o delovanju kardana in homokinetičnega zgloba. Mislim, da bo uporabno, ker ga srečamo na vsaki barki z Z pogonom in tudi na nekaterih drugih.
LP
KARDAN:
Prenos momenta je s pomočjo križnega elementa, kotna hitrost izstopne gredi se neprestano spreminja, pospešuje, pojenjuje. Pri kotu preloma vezi 0 stopinj slabosti ni, pri večjih kotih pa se spreminjanje kotne hitrosti povečuje, zato tudi več vibracij.
HOMOKINETIČNI ZGLOB:
Prenos momenta je preko pesta in obroča z žlebovi, vmes pa so kroglice. Kotna hitrost izstopne gredi je konstantna, neglede na kot preloma!!! Tako tudi ni vibracij!
Kardan NI tista gred, ki gre od menjalnika do diferenciala pri avtomobilih ali pri traktorjih do priključkov!!! Npr. pri traktorju sta tam dva kardana (zgiba)!!! Dva sta skoraj vedno prisotna, saj se tako tretja gred spet vrti enakomerno, potresava pa samo srednji del!!!
In spaček je imel tak kardan na poloseh prednjega pogona. Ker tam ni prostora za dva kardana, si imel pri večjih zasukih volana poštene vibracije. Kardan najdeš le še na kamionih in traktorjih.
Sem pa med pisanjem dobil idejo. Nova tema za tehnični del foruma. Bom napisal tehnični članek o delovanju kardana in homokinetičnega zgloba. Mislim, da bo uporabno, ker ga srečamo na vsaki barki z Z pogonom in tudi na nekaterih drugih.
LP
Admin, homokinetični zglob , je v resnici dosti boljši v mirnem in konstantnem delovanju, od kardana, je delovanje - obrati- tudi pri večjem kotu (nagibu motorja in osi za pogon) optimalno. No to si povedal že sam. Sedaj pa vprašanje ; se dobi HZ za marine motorje, če ne, a je predelava iz avtomobilskega zgloba v spojni del med motorjem na barki in osjo elise možno oz. prekomplicirano. To bi bila za na barko krasna rešitev, če pomislimo, da je pri avtomobilu gibljiv motor in kolo in svojo vlogo opravlja odlično, na barki pa je gibljiv samo motor, torej še manj trpi kot na avtomobilu. Os na barki pa je fiksna (cev, ležišče osi ).
LP
LP
Ja za navtiko je to še v povojih, ker neki kreteni bremzajo razvoj, ki pa ga praktično sploh ni treba, saj je vsa "topla voda" že odrita v avtomobilski industriji, kot si že sam napisal. En tak sistem, ki ga reklamirajo kot totalno revolucijo je "Aquadrive", dobi se ga tudi pri nas...
Predelava iz avtomobilskega homokinetičnega zgloba je seveda možna, sem tudi že videl tako varianto. Rešitev pa je večna!!!
Poglejte kdaj svoj avto spodaj in videli boste, da gre gred iz menjalnika pod poštenim kotom navzdol, kolo pa potem stoji ravno. Torej gred (polosovina) se dvakrat lomi, tudi ko nimate nič obrnjenega volana. In s tako rešitvijo se potem pelješ 200, 240 ali pa 300 km/h in nikjer nobenih vibracij... To ti da mislit.
Malo igračkanja s številkami:
Avto višjega srednjega razreda ima premer kolesa okrog 640 mm, njegov obseg pa je okrog 2000 mm oziroma 2 m. To velja za pnevmatiko 195/65 R15, 205/55 R16, 215/55 R16, 235/45 R17. Vse to so enako velike pnevmatike...
Torej... Če vozimo s hitrostjo 220 km/h in je obseg kolesa 2 m, velja:
Kotna hitrost W (grška črka omega) je:
W = 2 * pi * n
Hitrost je:
v = W * r
Če formuli združiomo dobimo:
v = 2 * pi * n * r
Če še malo okrajšaš zadevo, je 2 * r = D - premer:
v = pi * n * D
Iz tega izrazimo število vrtljajev:
n = v / (pi * D)
V našem primeru je torej:
Hitrost v km/h pretvorimo v metre na minuto. Zato najprej množimo s 1.000 in nato delimo s 60. Iz dane hitrosti 220 km/h dobimo:
v = 3.667 m/min
n = 3.667 / (3.14 * 0,64)
n = 1.825 vrt/min
Kot vidite, se kolo od avtomobila in z njim homokinetični zglob sploh ne vrti tako počasi. Na normalni barki imamo le redko tako vrtilno hitrost gredi propelerja. Izjema so le gliserji na Z pogonih, kjer pa smo nekje v območju do max 2.500 vrt/min pri polnem plinu.
Moje mnenje je, da bi vsak pogon na barki moral imeti v vezi tudi homokinetični zglob. Tako se potem tudi nihče več ne bi sekiral, pod kakšnim kotom stoji motor. Motor bi lahko stal povsem vodoravno, gred pa pod kotom nekaj stopinj. Brez težav...
LP
Predelava iz avtomobilskega homokinetičnega zgloba je seveda možna, sem tudi že videl tako varianto. Rešitev pa je večna!!!
Poglejte kdaj svoj avto spodaj in videli boste, da gre gred iz menjalnika pod poštenim kotom navzdol, kolo pa potem stoji ravno. Torej gred (polosovina) se dvakrat lomi, tudi ko nimate nič obrnjenega volana. In s tako rešitvijo se potem pelješ 200, 240 ali pa 300 km/h in nikjer nobenih vibracij... To ti da mislit.
Malo igračkanja s številkami:
Avto višjega srednjega razreda ima premer kolesa okrog 640 mm, njegov obseg pa je okrog 2000 mm oziroma 2 m. To velja za pnevmatiko 195/65 R15, 205/55 R16, 215/55 R16, 235/45 R17. Vse to so enako velike pnevmatike...
Torej... Če vozimo s hitrostjo 220 km/h in je obseg kolesa 2 m, velja:
Kotna hitrost W (grška črka omega) je:
W = 2 * pi * n
Hitrost je:
v = W * r
Če formuli združiomo dobimo:
v = 2 * pi * n * r
Če še malo okrajšaš zadevo, je 2 * r = D - premer:
v = pi * n * D
Iz tega izrazimo število vrtljajev:
n = v / (pi * D)
V našem primeru je torej:
Hitrost v km/h pretvorimo v metre na minuto. Zato najprej množimo s 1.000 in nato delimo s 60. Iz dane hitrosti 220 km/h dobimo:
v = 3.667 m/min
n = 3.667 / (3.14 * 0,64)
n = 1.825 vrt/min
Kot vidite, se kolo od avtomobila in z njim homokinetični zglob sploh ne vrti tako počasi. Na normalni barki imamo le redko tako vrtilno hitrost gredi propelerja. Izjema so le gliserji na Z pogonih, kjer pa smo nekje v območju do max 2.500 vrt/min pri polnem plinu.
Moje mnenje je, da bi vsak pogon na barki moral imeti v vezi tudi homokinetični zglob. Tako se potem tudi nihče več ne bi sekiral, pod kakšnim kotom stoji motor. Motor bi lahko stal povsem vodoravno, gred pa pod kotom nekaj stopinj. Brez težav...
LP
Se strinjam z Adminom in Atilonejem. Homokinetični zglob je idealna rešitev, saj če dela pri avtu zakaj ne bi v barki. Pa še velike moči prenaša in zelo poceni vzdrževanje.
Je pa mogoče en problemček ki se mi poraja v glavi. Pri avtu je namreč polosovina vpeta v menjalnik in včasih kar direktno na pesto kolesa, pri močnejših avtomobilih pa je daljša gred še enkrat lomljena in vpeta v ležaj, največkrat v ohišje na bloku motorja. S tem se prepreči prevelike obremenitve ki bi HZ krivile oziroma porivale navzven.
Zato bi pri barki bila možnost, da je gred iz menjalnika vpeta v fiksno ohišje z ležajem, potem homokinetični zglob in zopet ohišje z ležajem, kajti s tem bi se obremenitev zgloba prenesla na ležaje kar pa bi zelo podaljšalo življensko dobo in zmanjšalo tresljaje.
Ravno to pa se bojim da bi prevelika togost osovine naredila precej škode v ležaju na osovini pri propelerju, saj vsi vemo da mora imeti osovina določeno zračnost da normalno diha.
Skratka to je moja edina bojazen, sem že imel idejo to speljat, pa sem barko prej prodal, če je pa kdo to že prakticiral je pa zelo dobrodošlo njegovo mnenje
LP
Je pa mogoče en problemček ki se mi poraja v glavi. Pri avtu je namreč polosovina vpeta v menjalnik in včasih kar direktno na pesto kolesa, pri močnejših avtomobilih pa je daljša gred še enkrat lomljena in vpeta v ležaj, največkrat v ohišje na bloku motorja. S tem se prepreči prevelike obremenitve ki bi HZ krivile oziroma porivale navzven.
Zato bi pri barki bila možnost, da je gred iz menjalnika vpeta v fiksno ohišje z ležajem, potem homokinetični zglob in zopet ohišje z ležajem, kajti s tem bi se obremenitev zgloba prenesla na ležaje kar pa bi zelo podaljšalo življensko dobo in zmanjšalo tresljaje.
Ravno to pa se bojim da bi prevelika togost osovine naredila precej škode v ležaju na osovini pri propelerju, saj vsi vemo da mora imeti osovina določeno zračnost da normalno diha.
Skratka to je moja edina bojazen, sem že imel idejo to speljat, pa sem barko prej prodal, če je pa kdo to že prakticiral je pa zelo dobrodošlo njegovo mnenje
LP
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 0 gostov
