Zanima me razlika med motorjema oziroma kvaliteta poraba posameznih motorjev,vdrževanje in elektronika.Slabo poznam cummins zato tudi sprašujem,kaj vi bolj priporočate-izkušnje morda.
Cummins qsb 5,9-diesel 313kw,Wolvo penta D6 320kw-diesel
cummins ali wolvo
Moderatorji: moderator2, cibro, moderator
Vovlo Penta D6 je zelo poznan motor v naših krajih, vgrajen je v ogromno bark, obstaja varianta s 310 KM (ne delajo več), potem 330, 350 (ne delajo več), 370 KM, 435 KM. Najdeš jih tako na Z pogonu (razen najmočnejšega), kot na direktnih pogonih preko togih gredi, pa V drive, tudi IPS 500 in IPS 600 imata te motorje. Zaradi razširjenosti so nekako bolj dostopni rezervni deli. Motor je sodoben, common rail, veliko elektronike, ogromno motornega olja (preko 20 l / motor), kar je dobro, vzdrževanje ni ravno poceni.
Cummins QSB 5.9 je odličen motor, je še stare šole, čeprav je dobil sedaj elektroniko. Prisotnost je v Jadranu precej manjša, tako so tudi rezervni deli težje dostopni. Vse se dobi iz Belgije v enem do dveh dneh. Ta motor je nekaj večje prostornine, na Z pogonih ga ni, je pa na gredeh in tudi novem ZEUS-u. Cummins je sedaj združen z Mercury oziroma v Cummins MerCruiser diesel, tako da je tudi servis v tem sklopu.
Vsekakor bi rekel, da je Cummins bolj resna stvar in bolj zanesljiva, Volvo pa je bolj uglajen s še več elektronike. Cummins je pri tej primerjavi tudi az odtenek v višjem rangu in ni več samo "pleasure duty", se pravi je lahko uporabljan v bolj resnih plovilih, ki delajo veliko ur letno. Glede primerjave cene vzdrževanja enega in drugega, mislim, da je podobna, čeprav bi rekel, da je Cummins še kaj cenejši.
LP
Cummins QSB 5.9 je odličen motor, je še stare šole, čeprav je dobil sedaj elektroniko. Prisotnost je v Jadranu precej manjša, tako so tudi rezervni deli težje dostopni. Vse se dobi iz Belgije v enem do dveh dneh. Ta motor je nekaj večje prostornine, na Z pogonih ga ni, je pa na gredeh in tudi novem ZEUS-u. Cummins je sedaj združen z Mercury oziroma v Cummins MerCruiser diesel, tako da je tudi servis v tem sklopu.
Vsekakor bi rekel, da je Cummins bolj resna stvar in bolj zanesljiva, Volvo pa je bolj uglajen s še več elektronike. Cummins je pri tej primerjavi tudi az odtenek v višjem rangu in ni več samo "pleasure duty", se pravi je lahko uporabljan v bolj resnih plovilih, ki delajo veliko ur letno. Glede primerjave cene vzdrževanja enega in drugega, mislim, da je podobna, čeprav bi rekel, da je Cummins še kaj cenejši.
LP
Hvala za odgovor.Tudi sam sem bolj nagjen k pogonu na togo gred,kot pa z pogon.Praviš pa,da ga kummin sploh nima.Torej pride vsekakor boljv poštev jeanneau prestige 42 kot pa galeon 44 fly.Tudi 3 tone je težji galeon,kar je spet podatek,ki mi ni všeč.Pri isti dolžini.Čeprav mi je razvrstitev bolj všeč na Galeonu.Kako pa je vzdrževanje pri togi gredi?
predvidevam da bistveno cenejše,saj nimmo v vodi nobenih semeringov,mehov raznih vijakov itd.Torej je verjetno cenejše vzdrževanje?
predvidevam da bistveno cenejše,saj nimmo v vodi nobenih semeringov,mehov raznih vijakov itd.Torej je verjetno cenejše vzdrževanje?
Ja na togi gredi je vzdrževanje zagotovo nekaj cenejše, tudi okvar je manj. Slaba lastnost je le ta, da izgubiš kar precej energije zaradi poševnosti propelerja in pa gredi pred njim, ki dela turbolenco... Poraba goriva je tako konkretno večja kot pri Z nogi. Nekako čez prst bi rekel, da za isti efekt nekje 25% večja! Ravno zaradi tega so naredili IPS, ki ima porabo in izgube povsem enake, kot Z noga, zdrži pa tudi večje moči. Poleg tega je težišče nekaj naprej, vzdrževanje pa, saj veš, drago, še nekaj dražje kot navaden Z.
Torej, če bi rad manj vzdrževanja, potem kar na togo gred. Tudi okvar je tukaj bistveno manj.
Ti Igor, tole bo pa poštena menjava barke! Čestitam!!!
Torej, če bi rad manj vzdrževanja, potem kar na togo gred. Tudi okvar je tukaj bistveno manj.
Ti Igor, tole bo pa poštena menjava barke! Čestitam!!!
Ja se strinjam,da je poraba večja vendar razmierje vzdrževanje in poraba?Mislim da je bolje da dam nekaj več za nafto,kot pa na z pogon,ko nigdar ne veš kaj bo,ker je kup dejavnikov zakj in kako.
Me pa zanima poraba teh motorjev če imaš mogoče kakšno informacijo.
Glede zamenjave je resen preskok imaš prav vendar je še vse v božjih rokah.
Me pa zanima poraba teh motorjev če imaš mogoče kakšno informacijo.
Glede zamenjave je resen preskok imaš prav vendar je še vse v božjih rokah.
D6-370 na polnem plinu pogoltne nekje 77 do 78 l/h, varianta s 435 KM pa kakšen liter čez 90. Pri trajnih obremenitvah in nekje 2800 do 2900 vrt/min, pa ti bo en motor 370KM pupcal okrog 50 l/h, močnejši pa okrog 60 l/h. Če gledaš Cumminsa enake moči, bo poraba v rangu 2 % od navedenega.
Tako lahko na potovalki pričakuješ porabo 100 l/h za oba motorja. Govorim o porabi pri potovalki, povprečje bo seveda manjše, odvisno od tega kako pluješ...
LP
Tako lahko na potovalki pričakuješ porabo 100 l/h za oba motorja. Govorim o porabi pri potovalki, povprečje bo seveda manjše, odvisno od tega kako pluješ...
LP
Lep pozdrav Igor1
Galeon 440 je resnično kar lepa yahtica. Tudi sam sem se 3 leta nazaj zanimal zanjo in jo seveda tudi preizkusil. Kasneje sem se sodločil za drugo znamko a mi je GALEON 440 še vedno všeč.
Želel bi ti podati le nasvet iz izkušenj kar se tiče moči motorjev konkretno pri GALEONU 440.
Že sam prodajalec iz Celja svetuje nakup Galeona 440 z motorji D9-500 hp. Sam sem bil resen interesent za nakup takega plovila vendar z šibkejšim parom motorjev D6-435hp. Na sestanku pred nakupom mi je prodajalec to odsvetoval in v istem trenutku poklical gaeon podjetje na Poljsko, ter mi vzpostavil vezo z njihovim direktorjem marketinga in še enim inženirjem. Zagotovila sta mi, da bo barka z motorjema D6-435 glisirala, vendar pa bo čas izglisianja daljši in končna ter potovalna hitrost precej nižja, seveda glede na obremenitev barke. Po dolgem pogovoru in svetovanju sta mi še enkrat priporočala nakup plovila z motorjema D9-500, ki je optimalno najbolj primeren za to plovilo in jadransko morje (slanost).
Pri testu, ki sem ga opravljal z mootorji D9-500 je barka zelo poskočna in poslušna in zaradi ostrega premca valove zelo lepo reže, njena potovalna hiotrost pa je našala cca.: 26 vozlov.
kasneje sem se odločil za nakup druge znamke 44 čeveljske barke z VP D6-435 in moram reči, da barka kjub svoji teži izglisira z lahkoto, saj so D6-435 motorji izredno eksplozivni, vendar pa je njena potovalna hitrost pri 2800vrt/min 18 vozlov. Pri tej hitrosti je barka izredno stabilna in lepo vodljiva, vendar ji še vseeno nekaj manjka -HITROST. Ne mislim s tem hitrost, da bi podil po morju vendar še nekaj več hitrosti , da dobiš občutek pravega glisiranja in ne matranja motorjev se pravi pravo razmerje za tip plovila in motorje, i pa pri tej barki nastanejo pri cca:23 vozlih, ki pa jih dosežem za obrati 3600vrt/min.
Torej kot smo že večkrat v različnih postih napisali, vzemi močnejši par motorjev, ker konjev ni nikoli premalo ko jih rabiš.
Pa mirno morje in prijetno plovbo ti želim.
Galeon 440 je resnično kar lepa yahtica. Tudi sam sem se 3 leta nazaj zanimal zanjo in jo seveda tudi preizkusil. Kasneje sem se sodločil za drugo znamko a mi je GALEON 440 še vedno všeč.
Želel bi ti podati le nasvet iz izkušenj kar se tiče moči motorjev konkretno pri GALEONU 440.
Že sam prodajalec iz Celja svetuje nakup Galeona 440 z motorji D9-500 hp. Sam sem bil resen interesent za nakup takega plovila vendar z šibkejšim parom motorjev D6-435hp. Na sestanku pred nakupom mi je prodajalec to odsvetoval in v istem trenutku poklical gaeon podjetje na Poljsko, ter mi vzpostavil vezo z njihovim direktorjem marketinga in še enim inženirjem. Zagotovila sta mi, da bo barka z motorjema D6-435 glisirala, vendar pa bo čas izglisianja daljši in končna ter potovalna hitrost precej nižja, seveda glede na obremenitev barke. Po dolgem pogovoru in svetovanju sta mi še enkrat priporočala nakup plovila z motorjema D9-500, ki je optimalno najbolj primeren za to plovilo in jadransko morje (slanost).
Pri testu, ki sem ga opravljal z mootorji D9-500 je barka zelo poskočna in poslušna in zaradi ostrega premca valove zelo lepo reže, njena potovalna hiotrost pa je našala cca.: 26 vozlov.
kasneje sem se odločil za nakup druge znamke 44 čeveljske barke z VP D6-435 in moram reči, da barka kjub svoji teži izglisira z lahkoto, saj so D6-435 motorji izredno eksplozivni, vendar pa je njena potovalna hitrost pri 2800vrt/min 18 vozlov. Pri tej hitrosti je barka izredno stabilna in lepo vodljiva, vendar ji še vseeno nekaj manjka -HITROST. Ne mislim s tem hitrost, da bi podil po morju vendar še nekaj več hitrosti , da dobiš občutek pravega glisiranja in ne matranja motorjev se pravi pravo razmerje za tip plovila in motorje, i pa pri tej barki nastanejo pri cca:23 vozlih, ki pa jih dosežem za obrati 3600vrt/min.
Torej kot smo že večkrat v različnih postih napisali, vzemi močnejši par motorjev, ker konjev ni nikoli premalo ko jih rabiš.
Pa mirno morje in prijetno plovbo ti želim.
Kar si srce želi, na morju vidi Galeon 44 je lepa barka vendar je od jeanneau-ja 42 cele 3 tone težji.Dolžina je pa enaka.Tako da se bolj nagibam k prestige 42.Na jeanneau-ju je motor 435km in mislim da mora zadeva špilat v nulo.
Me pa zanima kaj si kupil od 44-fitov in kakšne motorje in težo imaš,ker izkušenj ni nekaj opisanih na forumu zato me pa zanimajo tvoje izkušnje.
lp
Me pa zanima kaj si kupil od 44-fitov in kakšne motorje in težo imaš,ker izkušenj ni nekaj opisanih na forumu zato me pa zanimajo tvoje izkušnje.
lp
gapex napisal/-a:izčrno besedilo admin,ampak ne vem če to kar si napisal čisto drži,da ima Z pogon enak izkoristek itd. kot IPS???sem veliko prevozil obe varianti z različnimi motorji...
To kar sem napisal verjemi, da čisto drži. Če je razlika 1%, tega ti zagotovo ne boš občutil na porabi.
IPS se reklamira kot nekaj, kar ima 20 do 30% boljši izkoristek in s tem za toliko manjšo porabo, ter omogoča 25% večje končne hitrosti... Vse to je res, vendar je to mišljeno proti pogonu na togo gred, kateremu je IPS ali ZEUS alternativa. Če pa pogledaš v primerjavi z Z nogo, pa gre za povsem enako stvar z enakim izkoristkom. Možno je celo, da ima Z za kakšno malenkost boljši izkoristek, saj je zgradba nekaj enostavnejša...
In kaj si ti ugotovil, ko si "vozil" oba tipa bark? Ne vem katera barka je na voljo v izvedbi z Z pogonom, togo gredjo in IPS? In da si z vsemi tremi celo plul... V Jadranu zagotovo ne! Ena za katero vem je Doral Boca Grande, pa mislim, da je kar izjema. Na voljo je z Z pogonom in bencinskimi ali diesel motorji, pred dvema letoma so izdelovali tudi varianto s togimi gredmi, sedaj pa je na voljo tudi z IPS 400. No jaz sem plul samo z Z pogonom, "osovinaša" na Jadranu ni bilo, IPS pa tudi še ne na tem modelu.
LP
-
Novinec
- Admiral
- Prispevkov: 2569
- Pridružen: Pe Feb 15, 2008 22:41
- Kraj: Sailing on the world
- Kontakt:
Igor1, zgoraj so ti napisali, kar je prav. Sam sem kupil plovilo s premalo konji, ker nisem pri svojem plovilu imel druge alternative (diesel). Zato imam ogromno porabo pri izglisiranju, če je polno plovilo (voda, gorivo, oprema) potrebujem 5x daljšo pot izglisiranja, plovilo se ne obnaša dobro in kot pravi Mariachi, ko potrebuješ konje, jih nimaš.. Potrebuješ pa jih le ob slabem vremenu in večjih valovih. Ko padeš v val, te "švoh" motorji ne potegnejo iz vala tudi pri 3500 obratih pri dieselu.
Drugače pa sem vozil dve variante Astondoo 43 fly z IPS 500 pogonom in Astondoo 43 fly z osovinami VP D6 435 KS. Izkoristek z IPS je boljši in poraba cca 30 % manjša. Astondoa 43 Z pogona nima.
Admin pa Cumminse odlično pozna, zato bo njegova kar obveljala.
LP
Drugače pa sem vozil dve variante Astondoo 43 fly z IPS 500 pogonom in Astondoo 43 fly z osovinami VP D6 435 KS. Izkoristek z IPS je boljši in poraba cca 30 % manjša. Astondoa 43 Z pogona nima.
Admin pa Cumminse odlično pozna, zato bo njegova kar obveljala.
LP
"Morje je med vsemi opojnostmi najbolj opojno!"
...........................................................(J.H.)
...........................................................(J.H.)
Mislim,da je na prestige 42 največji motor 435 cumins in da večje 500km dajejo samo na prestige 46 ali Galeon 44.Mislim,da pa 11ton in 865km(prestige 42)gre veliko bolj skupaj kot pa na Galeonu,ki ima 865km in 15 ton.Takšno plovilo pa je res precej podhranjeno.Ta računica pove mislim da vse.Se strinjam z IPS in duoprop,da je manjša poraba in večji ikoristek celo30%,vendar pri osovini menjam samo cinprotektor in o drugem tutifruti varjanti niti ne študiram.
Igor1, IPS ima v primerjavi z osovino ogromno prednosti. Bom najprej opisal slabosti osovinskega pogona:
1. Slabši izkoristek zaradi potiska, ki ni vodoraven z vodno površino. Osovinski pogon v bistvu plovilo potiska naprej in tudi navzgor.
2. Izpušni hlapi so zaradi ločenih izpušnih loncev in zaradi izhoda izpušni cevi, ki so speljane na bok plovila nad vodno linijo, glasnejši in bolj moteči. Težava je tudi umazanija zaradi izpušnih hlapov na krmi plovila, izpušni plini pa se vrtinčijo v kokpitu.
3. Vibracije in hrup so večji, saj se potisk prenaša preko osi direktno na motor in motorne nosilce, ti pa morajo biti zaradi tega bistveno trši.
4. Okretnost plovila je zaradi krmilnih listov slaba, predvsem pri manjših hitrostih. Pri pristajanju je potrebna velika spretnost.
5. Vgrajene komponente so različnih proizvajalcev (motor, menjalnik, osovine, izpušni lonci...), kar otežuje in podraži vzdrževanje. Prav tako izpušni lonci jemljejo veliko uporabnega prostora. Dogaja se tudi, da se v primeru težav ti različni proizvajalci izgovarjajo eden na drugega.
6. Tesnila na pogonskih oseh in oseh krmila potrebujejo precej vzdrževanja, nekoliko vode pa vedno prepuščajo, zato je kalužni prostor vedno v vodi. Statistično 50% plovil, ki jih potone, potonejo zaradi vdora vode pri kritičnih komponentah.
7. Pri osovinskem pogonu so motorji pomaknjeni precej proti premcu plovila, kar zmanjšuje ali onemogoča krmno kabino.
Prednosti IPS sistema so sledeče:
1. Integriran izpušni sistem skozi pogon.
2. Duoprop propelerji
3. Vodoraven potisk glede na vodno površino.
4. Naprej obrnjeni propelerji; nemoten dotok vode (povzeto po letalih)
5. Zaradi lokacije propelerjev pod trupom, ni možnosti kavitacije.
6. Montaža IPS sistema je preprostejša in hitrejša, zato zmanjšuje stroške proizvajalcem plovil.
7. Zaradi sile potiska na celoten trup in ne le na motor, so uporabljeni mehkejši nosilci motorjev, posledično zmanjšane vibracije in hrup.
8. Kor so motorji pomaknjeni proti krmi plovila, je na plovilu več uporabnega prostora.
9. Za IPS pogon sta potrebni je dve luknji skozi trup, medtem, ko je pri osovinskem pogonu potrebnih 24 lukenj na trupu ( usis vode, izhod osovin, izhod osovin krmil, izhod izpuha, nosilci osovin, bow thruster…)
10. Elektronsko natančno krmiljenje
11. Joystick za lažje pristajanje
12. Ni potrebe za bow thruster
13. Manjša teža kompleta
14. Cena kopleta IPS enaka kot kompleta z osovinami
Seveda vse to velja za primerjavo z osovinskim pogodom, medtem, ko Z-pogon že vsebuje večino teh prednosti.
1. Slabši izkoristek zaradi potiska, ki ni vodoraven z vodno površino. Osovinski pogon v bistvu plovilo potiska naprej in tudi navzgor.
2. Izpušni hlapi so zaradi ločenih izpušnih loncev in zaradi izhoda izpušni cevi, ki so speljane na bok plovila nad vodno linijo, glasnejši in bolj moteči. Težava je tudi umazanija zaradi izpušnih hlapov na krmi plovila, izpušni plini pa se vrtinčijo v kokpitu.
3. Vibracije in hrup so večji, saj se potisk prenaša preko osi direktno na motor in motorne nosilce, ti pa morajo biti zaradi tega bistveno trši.
4. Okretnost plovila je zaradi krmilnih listov slaba, predvsem pri manjših hitrostih. Pri pristajanju je potrebna velika spretnost.
5. Vgrajene komponente so različnih proizvajalcev (motor, menjalnik, osovine, izpušni lonci...), kar otežuje in podraži vzdrževanje. Prav tako izpušni lonci jemljejo veliko uporabnega prostora. Dogaja se tudi, da se v primeru težav ti različni proizvajalci izgovarjajo eden na drugega.
6. Tesnila na pogonskih oseh in oseh krmila potrebujejo precej vzdrževanja, nekoliko vode pa vedno prepuščajo, zato je kalužni prostor vedno v vodi. Statistično 50% plovil, ki jih potone, potonejo zaradi vdora vode pri kritičnih komponentah.
7. Pri osovinskem pogonu so motorji pomaknjeni precej proti premcu plovila, kar zmanjšuje ali onemogoča krmno kabino.
Prednosti IPS sistema so sledeče:
1. Integriran izpušni sistem skozi pogon.
2. Duoprop propelerji
3. Vodoraven potisk glede na vodno površino.
4. Naprej obrnjeni propelerji; nemoten dotok vode (povzeto po letalih)
5. Zaradi lokacije propelerjev pod trupom, ni možnosti kavitacije.
6. Montaža IPS sistema je preprostejša in hitrejša, zato zmanjšuje stroške proizvajalcem plovil.
7. Zaradi sile potiska na celoten trup in ne le na motor, so uporabljeni mehkejši nosilci motorjev, posledično zmanjšane vibracije in hrup.
8. Kor so motorji pomaknjeni proti krmi plovila, je na plovilu več uporabnega prostora.
9. Za IPS pogon sta potrebni je dve luknji skozi trup, medtem, ko je pri osovinskem pogonu potrebnih 24 lukenj na trupu ( usis vode, izhod osovin, izhod osovin krmil, izhod izpuha, nosilci osovin, bow thruster…)
10. Elektronsko natančno krmiljenje
11. Joystick za lažje pristajanje
12. Ni potrebe za bow thruster
13. Manjša teža kompleta
14. Cena kopleta IPS enaka kot kompleta z osovinami
Seveda vse to velja za primerjavo z osovinskim pogodom, medtem, ko Z-pogon že vsebuje večino teh prednosti.
Ja vse to je kar nekako res, pripombe pa na:
Točka 3 v prvem delu in 7 v drugem delu:
Rešitev za to pri togi gredi je, da je vmes vgrajen še odrivni ležaj kot je npr. Aquadrive ali Python in podobni... Če je vgrajeno to, potem so vibracije na ravni IPS, razen, če je kaj narobe z gredmi.
Točka 5 prvi del:
Glede spretnosti je relativno... Plovilo z dvema motorjema in togimi gredmi je popolnoma obvladljivo v vseh smereh, tudi bočna plovba in to brez bowthrusterja!!! Je pa res, da je to potrebno znati! Noben konkurečen pogon tega ne omogoča.
IPS je odličen za laike. Tudi 10 let star otrok pristane kot profesionalec, če pa ima človek izkušnje popizdi ob pogledu na Joystick. Meni osebno se tudi zdi "pederski", pa rečte kar hočete.
Točka 6, drugi del:
Če ima proizvajalec manjše stroške, naš Igor pa za IPS plača več, ne vem kaj je potem prihranil?
Vse točke v drugem delu o IPS:
točka 9:
vse OK, dokler dela elektronika
točka 10:
vse OK, dokler dela elektronika
točka 11:
vse OK, dokler dela elektronika
točka 12:
vse OK, dokler dela elektronika
No pri tem bi lahko še kaj rekel. Sem bil v situaciji, ko je utrgalo jermen na enem od D6 motorjev na barki z IPS. In kaj potem? Ja najprej smo bili 1 uro na telefonu s serviserjem... Niti volan ni deloval... No ko smo vse skupaj rešili, smo se z enim motorjem privlekli v Biograd. No, tam se je pa začela drama. Poskusi pristati z enim motorjem, brez bowthrusterja, pa še to z elektronskimi komandami, ko spet ne veš kdaj bo odpovedal še ta motor. No je bilo kar nekaj povišanega pulza, predno je bila barka zvezana...
Sam sem izjemno proti togim gredem na hitrejših plovilih, saj je izkoristek res slab in je tudi res vse kar je napisal moj predhodnik. Samo potem, ko pa vidiš, kaj dela elektronika, ko ne dela, potem so ti toge gredi kar naenkrat spet super!
P.S.: Prosim ne uporabljat besede osovina, ker potem zvenite tako kot novinarji v eni od naših revij (verjetno vemo kateri), ki o strojnih delih nimajo pojma in prodajajo "buče" bralcem. Os in gred sta dva popolnoma različna strojna elementa ali strojna dela, o tem pa drugič.
LP
Točka 3 v prvem delu in 7 v drugem delu:
Rešitev za to pri togi gredi je, da je vmes vgrajen še odrivni ležaj kot je npr. Aquadrive ali Python in podobni... Če je vgrajeno to, potem so vibracije na ravni IPS, razen, če je kaj narobe z gredmi.
Točka 5 prvi del:
Glede spretnosti je relativno... Plovilo z dvema motorjema in togimi gredmi je popolnoma obvladljivo v vseh smereh, tudi bočna plovba in to brez bowthrusterja!!! Je pa res, da je to potrebno znati! Noben konkurečen pogon tega ne omogoča.
IPS je odličen za laike. Tudi 10 let star otrok pristane kot profesionalec, če pa ima človek izkušnje popizdi ob pogledu na Joystick. Meni osebno se tudi zdi "pederski", pa rečte kar hočete.
Točka 6, drugi del:
Če ima proizvajalec manjše stroške, naš Igor pa za IPS plača več, ne vem kaj je potem prihranil?
Vse točke v drugem delu o IPS:
točka 9:
vse OK, dokler dela elektronika
točka 10:
vse OK, dokler dela elektronika
točka 11:
vse OK, dokler dela elektronika
točka 12:
vse OK, dokler dela elektronika
No pri tem bi lahko še kaj rekel. Sem bil v situaciji, ko je utrgalo jermen na enem od D6 motorjev na barki z IPS. In kaj potem? Ja najprej smo bili 1 uro na telefonu s serviserjem... Niti volan ni deloval... No ko smo vse skupaj rešili, smo se z enim motorjem privlekli v Biograd. No, tam se je pa začela drama. Poskusi pristati z enim motorjem, brez bowthrusterja, pa še to z elektronskimi komandami, ko spet ne veš kdaj bo odpovedal še ta motor. No je bilo kar nekaj povišanega pulza, predno je bila barka zvezana...
Sam sem izjemno proti togim gredem na hitrejših plovilih, saj je izkoristek res slab in je tudi res vse kar je napisal moj predhodnik. Samo potem, ko pa vidiš, kaj dela elektronika, ko ne dela, potem so ti toge gredi kar naenkrat spet super!
P.S.: Prosim ne uporabljat besede osovina, ker potem zvenite tako kot novinarji v eni od naših revij (verjetno vemo kateri), ki o strojnih delih nimajo pojma in prodajajo "buče" bralcem. Os in gred sta dva popolnoma različna strojna elementa ali strojna dela, o tem pa drugič.
LP
Naj se malo vmešam.
Osovine, pardon admin, gredi so zakon. 100 let preizkušeno, malo vzdrževanja, ampak slab izkoristek. Tisto z manevriranjem ne drži! So zelo vodljivi, posebej večji z obema thrusterjema.
Z-pogon uporabljam že petnajst let. Prednosti je zagovarjal že admin. Sranje je le vzdrževanje. Če imaš barko od nove, je kul. Če pa kupiš staro, pa nikoli ne veš, kaj so počeli prej. Zato tudi toliko havarij
IPS pa je , hoteli ali ne, pogon prihodnosti. Elektronika bo s časom zaneslivejša in cenejša. Osebno mu dam prednost le zaradi postavitve motorjev v zadnji del barke in s tem ogrooomno več prostora. Tisto z joystickom tud men ne sede. Ga ni na klasičen način z dvema motorjema ga udeti na centimetre med mooringi. Pa še to ! joystick ni zraven po difoltu, ampak + 13.000 eur!!!
Admin, pomembno pa je tudi to, da so nekateri konstruktorji konstruirali trup izključno za IPS. Pri Bavarii npr, pa so v klasičen trup le vtaknili IPS-e. Zato nekje ni razlike v izkoristku.
Na, bodo rekli rjuharji, koliko enih problemov imajo tile smradi.
____________________________________________
good girls go to heaven, bad girls go everywhere !
P.S. Tudi lobiji so premočni in zagovarjajo čim dražjo tehnologijo. Novinarji te hvalospeve pišejo, kupci pa primejo vabo, kot Pajerjeve ribe.
Osovine, pardon admin, gredi so zakon. 100 let preizkušeno, malo vzdrževanja, ampak slab izkoristek. Tisto z manevriranjem ne drži! So zelo vodljivi, posebej večji z obema thrusterjema.
Z-pogon uporabljam že petnajst let. Prednosti je zagovarjal že admin. Sranje je le vzdrževanje. Če imaš barko od nove, je kul. Če pa kupiš staro, pa nikoli ne veš, kaj so počeli prej. Zato tudi toliko havarij
IPS pa je , hoteli ali ne, pogon prihodnosti. Elektronika bo s časom zaneslivejša in cenejša. Osebno mu dam prednost le zaradi postavitve motorjev v zadnji del barke in s tem ogrooomno več prostora. Tisto z joystickom tud men ne sede. Ga ni na klasičen način z dvema motorjema ga udeti na centimetre med mooringi. Pa še to ! joystick ni zraven po difoltu, ampak + 13.000 eur!!!
Admin, pomembno pa je tudi to, da so nekateri konstruktorji konstruirali trup izključno za IPS. Pri Bavarii npr, pa so v klasičen trup le vtaknili IPS-e. Zato nekje ni razlike v izkoristku.
Na, bodo rekli rjuharji, koliko enih problemov imajo tile smradi.
____________________________________________
good girls go to heaven, bad girls go everywhere !
P.S. Tudi lobiji so premočni in zagovarjajo čim dražjo tehnologijo. Novinarji te hvalospeve pišejo, kupci pa primejo vabo, kot Pajerjeve ribe.
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 4 gosti