RJUHE, ŠTRIKI IN ŠE KAJ
»Gregor, a velja?«
»Lej, če ti tko rečeš, pa naj bo. Ampak CAR, da se razumemo, ne glede na to, da je barka tvoja, imamo tudi mi komando!« je rekel Gregor in pogledal svojo ekipo.
»Ni problema.« se je uklonil CAR.
»Fantje, velja! Daj Mitja, nalij!« je zavpil Lipnik.
»Kaj nisi ti tisti s hladilno torbo in ti nalivaš?« je vprašal Mitja.
»Ja šefe.«se je uklonil Lipnik in začel nalivati v kozarec.
»Torej, naslednji vikend odrinemo, brez izgovorov.« je rekel CAR in pogledal vse tri kandidate.
Nihče ni rekel niti besede, le suvereno so pokimali, kar je pomenilo, da gredo skupaj v avanturo. Pravzaprav se je začelo vse na marčevskem srečanju, ko je debata stekla o Bavarii, pa o jadrnicah oz. rjuhah, motornjakih,… in ker je CAR kupil novo jadrnico je povabil na plovbo ljubitelje in lastnike motornjakov, da vidijo in občutijo čar rjuh. Beseda je dala besedo in beseda je stvarnost postala.
»Upam, da niste utrujeni« je vprašal Gregor in pogledal v vzvratno ogledalo svojega prestižnega terenca, kjer sta na zadnjih sedežih sedela kot mala bogova Lipnik in Mitja, CAR pa je bil v avtu kot nekakšen »živi GPS« saj je bil start velike avanture iz njegove matične marine.
»Ma kje! Vama je dolgčas, midva pa sva že spraznila aperitiv.« pri tem je Lipnik pogledal Mitjo in mu pomežiknil.
»Fantje, bruhanja na barki ni, vidva pa kar pijta. Heroja!« je CAR zamahnil z glavo in zaprl oči, kot bi hotel sam sebi povedati; a mi je tega bilo treba.
»Ne boj se CAR, če na barki ni bruhanja, bova pa v barko bljuvala!« je z nasmehom nadaljeval svoje provociranje Lipnik.
Lipnik ni provokativna oseba, je nekakšen veseljak, kateremu ni nič težko in rad v vsem ustreže. Pri tem pa uživa, če lahko iz šale, a še vedno neboleče, katerega od članov špikne.
»A tam je tvoja rjuharca?« je s prstom pokazal Gregor, ko so se po pomolu približevali lepi novi elanki.
»Ja, ta je moja.«
»Kje pa ima motorje?« je še naprej špikal Lipnik in seveda so se mu vsi trije nasmejali.
Stopili so na barko in vstopili v salon prelepe elanke in CAR je začel z razporedom: »Jaz spim v premčni kabini, za vas tri pa sta dve kabini in čisto vseeno mi je, kako se boste razporedili.«
»Enostavno. Gregor v levo levo krmno kabino, Mitja v desno.« je pokazal z roko Lipnik.
CAR je malo dvignil oči, tako da so mu na čelu ostale gube in previdno vprašal: »Ja kje pa boš ti?«
»Saj veš, kaj si me včeraj vprašal po telefonu?« je čisto resno odgovoril Lipnik.
Nastala je tišina in CAR je nadaljeval: »Ne razumem. Kaj si me klical?«
»Ne, jaz, ti si mene klical in me vprašal, če hočem spat pri tebi, ker si navajen, da te ponoči žena drži za roko v spanju!« je v smehu rekel Lipnik in vsi so padli v gromozanski smeh.
»Ej, fantje dovolj heca, gremo!« je CAR prekinil Lipnikovo šalo in odnesel stvari v svojo kabino. Na mizo so še odložili kartonsko škatlo s hrano, katero je izbral Mitja, ki se je prostovoljno javil, da bo kuhar na tej divji in nepozabni morjeplovski avanturi. Gregor in Lipnik sta odšla do avta, a sta se kaj kmalu vrnila in prinesla tri platoje piva in seveda zaščitni znak Lipnika – hladilno torbo.
Uredili so si kabine, pospravili hrano in vsi razen Mitje odšli na krov, kjer so pripravili jadra, vrvi in vse ostalo potrebno za jadranje. Danes je četrtek in prejadrati bo potrebno 11 Nm do mesta Rab. Veter je ugoden in čez dobri dve urci bodo tam.
»Fantje, malcaaaaa!« je klical Mitja.
Fantje so brez besed zaključili svoje delo in se spustili po lesenih stopnicah v salon za veliko mizo, kjer je dežurni kuhar Mitja naredil narezek in ga dekoriral, kar s kozarcem kumaric. Seveda so bile kumarice še v kozarcu.
»Ja kako pa bom kumarco ven dobil?« je vprašal CAR in iskal vilico.
»Ja s prsti, kapetan. Kaj se sekiraš, če malo popackaš, saj je tvoja barka« je v smehu dejal Gregor in spet so se vsi krohotali v smehu.
Jadranje sploh ni bilo naporno. Veter je bil ugoden, morje se je že umirjalo. Mitja je bil za krmilom, CAR je trimal jadro, Lipnik je zvijal in zlagal vrvi, Gregor pa je bil tiho, sedel in opazoval delo na jadrnici. En jadralec in trije motorni, res dobra kombinacija. Skoraj tako kot v bivši Jugi: jedan radi a ostali ga gledaju! Še pred nočjo so pripluli v rapsko marino, se privezali in odšli na večerjo, na kakšno pivo in ogled mesta.
Aprilsko petkovo jutro je prekinil Lipnik: »CAR, če bi vedel, da Gregor tako smrči, ti ne bi obljubil, da grem zraven. Mislim, da je bilo tisto pivo od sinoči premočno ali pa mu količina ni ustrezala, zato si je dovolil od smrčanja pa vse do nočnega objemanja. Celo noč sem prebedel , stisnjen v kot in samo čakal sem, da me bo naskočil!«
In spet so se nasmejali in s smehom najavili lep dan. Po zajtrku in kavi so odpluli. Nikamor se jim ni mudilo, kajti njihova destinacija je bila blizu, 22 Nm oddaljen Olib. Tam je bil Gregor doma. Doma? Ne, tako se le reče, kajti na leto je obiskal to mestece ob morju kar nekajkrat, poznal je domačine, poznal je dobre konobe in njihove lastnike. Za večerjo je že po telefonu naročil hobotnico izpod peke in pečen krompir. Plovba je bila umirjena in dan je postregel s soncem, ki pa še v tem letnem času ni imel svoje moči, veter pa je ravno prav pihljal, da so rezali morsko gladino. CAR jim je med plovbo razlagal in kazal veščine jadranja, kako se vlečejo vrvi, kako se uporablja winch, kako se zateguje in popušča,…..
»Vse lepo in prav, je pa res na jadranju lepo. Najprej našpanaš rjuhe in se vsedeš, pir v roke in počasi uživaš. Ko ti je dolgčas, pa spet v salon po novo pivo in tako cel dan. Je*eš tako uživanje! Ko pritegnem svoje konje, ko se kljun dvigne in ko gre več po luftu kot po tleh, ….. mi pir še na misel ne pride. Tu pa uživaš ko piješ in ni čudno, da ste vsi rjuharji alkoholiki. Se sploh ne čudim!« je skozi smeh a še vedno na pol resno rekel Gregor.
Seveda so se na to Gregovo spoznanje vsi nasmejali.
»Meni pa je že drugi dan aperitiva zmanjkalo.« je ves žalosten potožil Lipnik in pogledal Mitjo : »Mitja samo stoka, da ga želodec peče in odpira mojo torbo. Zdaj ko pa je vse prazno, pa ge ne boli več.«
»Pomaga, pomaga ta tvoj aperitiv.« reče Mitja in se oblizne okoli od vetra posušenih ustnic.
Plovba poteka poleg rta Lun na Pagu in nato direktno proti otoku Olib, kjer ga misli CAR obpluti s severne strani in se po zahodni spustiti do pomola, kjer bodo vezali barko.
Pluli so tako skoraj tri ure, ko se Mitja zadere: »Kopnoooooo!«
Vsi pogledajo čez premec in pred njimi se vidi otok Olib, še bolj na desno pa Silba. Naravnajo jadra in uživajo v soncu in morju.
»Hitri smo, ura pa je komaj ena. CAR daj obrni te svoje rjuhe levo od rta Šip, to je ta mali otoček na desni in zavij malo bolj levo. Tam je ena lepa razvlečena uvala, ki se ji reče Draga. Poleti večkrat sidram na tem mestu, če piha maestral, pa je prav luštno, ker je lepo zaščiteno.« se obrne Gregor proti CARju in z roko pokaže proti otoku.
»In kaj boš tam? Se misliš kopat?« vpraša CAR.
»In zakaj ne? Voda ti kaže….« in Gregor pogleda na tridata merilnik in kot da je odkril Ameriko odgovori: » Celih 15 stopinj kaže. To pa ni tolk mrzlo!«
»Meni je vseeno, če grete vsi, grem tudi jaz v vodo« se skozi nasmeh izjasni Mitja.
»Ma vi ste mal fu*njeni! Bi radi da mi tič zmrzne? Jaz že ne grem v vodo!« se je branil Lipnik. Pogledali so ga in ta si začel zapenjat vetrovko do vratu. S tem je pokazal svoje nestrinjanje in hkrati obžalovanje po pomanjkanju aperitiva.
Prispeli so v zaliv in sidrali. Mitja je stopil v svojo delovno sobo, kuhinjo in pričel pripravljati nekaj hitrega za pod zob. Gregor se je slekel do pasu in se v krmi nagnil do vode in jo otipal, kot bi bila trda.
»Mokra je in mrzla. Za kopanje ne bo, bo pa za frišanje.« Z rokama je zajel vodo in si jo pljusnil v lice. Potem še enkrat po telesu in se tako umival. Vsi so ga gledali in vse je zazeblo.
Po užiti hrani so dvignili sidro in zapustili otoček Šip na levi in pluli v smeri luke Olib. Trajekta še ni bilo, zato se bodo še pravočasno vezali na pomol. Kazalci na uri so kazali proti četrti popoldan in sonce je počasi zahajalo, s tem pa je postalo tudi bolj hladno. Na pol milje pred luko so spustili jadra, zvili rol-flok in prižgali motor, ter spustili bokobrane. CAR je kot izkušen jadralec opravil celoten manever brez problemov in fantje so ga občudovali, le pohvalil ga ni nihče. Pristal je ob bok že privezane jadrnice, s krmo proti pomolu. Gregor se je povzpel na pomol in dodal mooring, katerega je Mitja privezal na premčno bitvo, Lipnik pa je z vrvjo vezal krmo na obalo. Pri tem so pazili, da se ne dotaknejo sosednje jadrnice iz katere so že prej razbrali, da ni lastniška, ampak čarterska. Pa še Bavaria je bila. Ker ni bilo nikogar so si sami priklopili elektriko. CAR je v salonu vklopil kalorifer, torej ne bo potrebno gretje preko Webasta. Tako zatopljeni z delom niso opazili, da se jim po pomolu približuje pet žensk v srednjih letih in moški, ki je bil že na oko skipper jadrnice, ki je bila vezana poleg njihove elanke.
»Halo« je pozdravila ena od mornark.
»Dober dan!« je vljudno pozdravil CAR. »Je kaj narobe, če smo zraven?«
»Bitte?« je vprašala mična blondinka, kakšnih srednjih trideset let.
»CAR ti ne razumeš nemško, naj se Grega zmeni« je kot iz topa izstrelil Lipnik.
»Hallo, speak English?« je vprašal Gregor. (*Zdravo, govorite angleško?)
»Yes, but just a little!« je odgovorila. (*ja, ampak samo malo)
»We tied a boat and I hope that all right? (*vezali smo barko in upam, da je vse v redu)
»No, no. Is OK« je dejala. (*ne, ne. Vse je v redu)
»Momci, treba li vam šta?« je prekinil pogovor skipper, ki je bil poleg pet peresne deteljice.
»Ma trebaju nam tvoje cure?« je Mitja že izdal željo in po njegovem glasu sodeč je bila to že zahteva.
»Aaaaa, ne ide to tako momci. Ja jih imam na čuvanju!« se je le-ta pošalil.
»Ma čuvat čemo jih i mi. Vidi, ti i nas četri i njih pet. Sve se uklapa!« je Gregor že v luftu naredil izračun, ki bi se moral po matematični logiki iziti. »Evo vodimo vas na piče!«
»U stvari što se mene tiče, moglo bi sve, a pitaju se one ali koliko znam idu dalje.« je žalostno dejal skipper in pokazal z roko na dekleta, ki so se spuščala v salon njihove barke.
»Še žal ti bo!« je rekel Lipnik.
Po spiti kavi in urejanju pred ogledalom so fantje odšli v konobo in zasedli mizo, za katero so dobili že v naprej naročeno hobotnico izpod peke. Hobotnica in rujno črno vino sta zapolnila lačne želodčke s svojo toplino in aromo. Njihov dober tek je prekinil smeh, ki se je slišal skozi vrata konobe in vsi štirje so se obrnili za smehom. V notranjost je vstopilo pet brhkih deklet, njim že poznane sosede iz sosednje barke. Tokrat so bile same, brez prepotentnega skipperja. Tudi one so sedle za sosednjo mizo, naročile večerjo in na mizo je padel liter vina.
Fantje so povečerjali in Mitja je stegnil svoj vrat, da bi bolje videl, kaj delajo dekleta. Ker so že povečerjala in spila svoj liter vina je poklical lastnika konobe.
»Odnesite litar crnog onim djevojkama!«
»Može.« je odvrnil lastnik in čez čas odnesel naročeno vino. Dekleta so bila presenečena, a so kasneje nazdravila z mizo morjeplovcev.
Ni minilo niti petnajst minut, je Lipnik, kot aktualni blagajnik pripravil denarnico za plačilo računa, ko postavi lastnik konobe liter črnega na mizo.
»Momci ovo vas cure časte!« je dejal.
»A tako pa to ne gre!« je rekel CAR in vstal, ter odšel do njihove mize. Vsi trije so nemo strmeli za njim in čakali kaj se bo zgodilo. CAR je prišel do mize in navezal pogovor v katerem je očitno bilo nekaj smešnega, saj so se dekleta spogledala in nato v smehu prikimala.
»Fantje, prinesite pijačo in kozarce, dekleta vabijo!«
Seveda kaj takšnega ni bilo potrebno dvakrat izreči. Dvakrat se govori v mlinu, v konobi z lepimi dekleti pa samo enkrat. Fantje so vstali in prisedli k mizi mičnih deklet. Napolnili so kozarce in z njimi pomahali pred glavami gostiteljic. Ta so dvignila kozarce, trknila in slišalo se je »Zivio!«, ter izpila svojo tekočino.
»Šefe, daj še dve litre!« je zahteval Lipnik.
Vsak kozarec več, je dajal več smeha in vsak kozarec več je povečal znanje tujih jezikov,…… vsak kozarec več, je zbliževal ljudi okoli mize in sporazumevanje je postalo gladko, ter brez ovir. Vsi so znali nekaj angleščine, nekaj nemščine in če se jim je kakšna beseda izmuznila, so jo ponazorili z gibom rok in trupa, torej z jezikom, ki ga govori ves svet. Fantje so bili res pravi, prava ekipa, kot štirje mušketirji: Eden za vse, vsi za enega.
Ura je bila že deset zvečer, ko je v konobo vstopil skipper ženske »reprezentance«. Takoj na vratih je začuden obstal pri videnem in pristopil k številnim članom mize.
»Šta gledaš? Sedi i uživaj!« mu je ukazal že malo okrogel Gregor.
Lipnik je proti njemu ponesel poln kozarec vina in rekel: »Pij! Ima i za tebe jedna!« pri tem je z glavo nakazal proti majhni in okrogli nemki. Določil ga je, kaj mu pripada in naj bo zadovoljen s tem, da je sploh kaj dobil.
Gregor je vstal in šel na stranišče, kajti klicala ga je mati narava. Konoba je bila prazna in ostali so edini gosti. Pri vrnitvi k mizi se je ustavil pri šanku.
»Stipe imaš li muziku za ples?«
»Ima Slovenac, sve što ti srce treba, a duša poželi.« in vstavil plošček v CD napravo.
»Ali pojačaj, za ples!« si je zaželel Grega.
Zadonela je glasba za ples, hrvaške skupine ET in slišalo se je: »U sobi 202,…..«
Gregor je prišel do mize v splošnem valovanju svojega telesa in brez vprašanja potegnil k sebi svojo izbranko in jo plesoče popeljal na plesišče. Šele ko sta bila na t.i. plesišču jo je vprašal, če je za ples in ona je z glavo potrdila, ter zvila svoje lepo telo v taktu glasbe. Omizje je to gesto burno pozdravilo z aplavzom, ki se je nadaljeval v taktu glasbe iz zvočnika. A ni minilo niti pol pesmi, ko so prišli na plesišče še ostali člani omizja. Pravzaprav se je žurka šele začela in lastnik konobe se je leno usedel za mizo ob šanku, nalil bevando in bral Jutarnji List, čeprav je bilo že pozno zvečer. Ni ga zanimalo kdo in s kom, važno je, da se zapravlja. »Sve če to Slovenci platiti.« Rad je imel Slovence, saj so bili pri njemu zapisani, kot dobri gostje, ki so veliko pojedli in spili, ter pošteno plačali.
Na plesišču je kmalu zablestel skipper in vsi so se mu smejali. Plesal je kot nor in pokazal kaj zna. A to znanje je bilo le plod hitrega pitja vina na prazen želodec in pokazali so se prvi znaki alkoholiziranosti. Po zvočniku je zaigrala počasna skladba in prepotena telesa so se stisnila, ter se gibala v taktu.
»Stipe, možeš li ugasiti ova svetla iznad nas, svitle mi ka sunce?« je prašal Gregor.
Lastnik je vstal in ugasnil vse luči, razen dveh nad mizo.
»To mi delaj!« se je zaslišal glas lover boya Mitje. »Lipnik, mal se razmakni, jo boš še zadavil, če se boš tako stiskal z njo!« je podregnil Lipnika, ki je imel svojo plesalko v klinču, ter se mu nasmehnil.
Po dveh počasnih plesih je bila na vrsti zopet hitra pesem, a so se skupno odločili, da gredo za mizo, kajti grla so bila že suha. Nalili in izpraznili so kozarce. Prispela sta nova dva litra in nihče ni rekel, da je preveč. Še več, ta dva litra so plačala dekleta. V očeh se jim je lesketalo od tega, ker so se imele lepo, ker so uživale.
»Poglej tega siromaka« je rekel CAR in pokazal na skipperja, ki je s podprtimi rokami in z glavo na jih tiho zadremal, kar za mizo.
»Revež ni navajen!« se je v smehu obrnil Mitja in z roko zamahnil: »Kakšen pivec, takšen skipper!« in vsi so se zasmejali.
Zanimivo je bilo tudi to, da so se nasmejale tudi punce, ki tega odgovora niso razumele, zato je smeh postal še toliko bolj intenziven z moške strani.
Pogled po mizi je povedal, da so se udeleženci žurke pomešali med sabo, ter so se poparčkali. Vsak je svoji polovici para nekaj razlagal in se trudil nekaj razložiti. Kakšen je bil uspeh zaradi glasne glasbe in pitkega vina, je težko ugotoviti, a tudi to ni več važno. Slišal se je hit neke tuje popevke in takrat so dekleta vstala in odšla na plesišče. Ena za drugo so odvrgle trenerke in flise in ostala so v majčkah, ki so bile že dodobra prepotene. Žur se je pravkar začel! Dekleta so plesala sama in fantje so jih z odprtimi usti opazovali. Plesale so nekakšen naučen ples, ki je imel že v naprej naučene gibe in svojo koreografijo. Po končani pesmi in plesu, so fantje zaploskali in vstali, pograbili vsak svojo plesalko in zaplesali. Če bi človek pogledal, tako čez mizo in čez kozarce, potem bi lahko rekel, da punce kar dobro zdržijo, kajti čez mizo so ta večer izpraznili že deveti liter vina in le alkotest Drager bi pokazal, kdo je zmagovalec in kdo poraženec.
Počasi so se odpravili proti barkam in zapustili konobo. Noč se je prevesila proti jutru in bilo je hladno na svežem morskem zraku. Luna jim je osvetljevala pot, parčki pa so čuvali drug drugega, da se ne zvrnejo. Skipper in debela Helena sta šla takoj spat in verjetno res, samo spat.
Lipnik je povabil zbrano družbo še na kozarček v njihovo barko in nihče ni imel proti, še najmanj pa CAR, saj je bila barka njegova. Vstopili so v toplo kabino salona in Lipnik je prinesel pivo. Ker ni bilo vina, je bilo tudi pivo dobro. CAR je nastavil glasbo na tiho da je lahko stekel pogovor.
»Ja kje pa je Gregor?« je vprašal Mitja.
»Ma pusti ga, on je tisti Petri zlezel v hlače!« je rekel Lipnik, »Saj se je metala po njemu, kot bi se sto let poznala. Butast bi bil, če jo ne bi, saj veš kaj mislim!« in pokazal z eno roko v drugo.
Nihče ni nič rekel, nihče ju ni šel iskat. Pogovor je stekel naprej in v salonu je postalo vedno bolj vroče. Alkohol v glavah je zavrel in tudi v telesu. CAR si je slekel majico in pokazal svoje športno telo, ter svoje trebušne mišice. Punce so otipavale trdnost mišic in njegova soplesalka se je dotaknila njegovega mednožja. Malo se je umaknil od nepričakovanega dotika in iz rok mu je zdrsnila piksna piva, ki se je polila po majici nesrečne Karin. Pobrisali so pivo, ujeli piksno, a Karin je bila mokra in kot bi hotela parirati CARju, je tudi ona slekla majico, jo zavihtela dvakrat nad glavo in odvrgla. Vsi so se nasmejali in zaploskali! V trenutku sta slekla majice tudi Lipnik in Mitja in ostala gola do pasu. Še druga punca je slekla svojo majico, le tretja jo ni in ni hotela.
Glave so bile že dodobra razgrete in možgani so delovali le še s polovično zmogljivostjo. Alkohol je udaril v glavo in zrahljal noge, ter omrtvičil del jezika, zato se je že vsem zapletalo pri pogovoru. Mitja je vstal in k sebi potegnil svojo soplesalko in zaplesal kar v salonu. Nato je odprl vrata krmne kabine in padla sta čez posteljo. Z nogo je zaloputnil vrata in jih tako zaprl. Njegova Sonia se je nasmejala in Mitja se je naslonil na njo. Z obrazom je poiskal njen obraz in se spustil na njene ustnice. Ko se jih je že skoraj dotaknil, ga je Sonia zaustavila. Prižgala je luč v kabini in mu pokazala prstan na roki, kar naj bi pomenilo, da je poročena. Mitja iztegne svojo roko in ji pokaže svojega, se nasmehne in z eno roko ugasne luč, z drugo pa potegne Sonio na ležišče. V tem trenutku so bile ovire odstranjene, govoril se je le še jezik ljubezni. Poljubljala sta se žareče in pohotno in naenkrat je Sonia zdrsnila niže in prevzela iniciativo. Odpela je mu je hlače in jih potegnila dol, skupaj s spodnjicami. Odprla je nedrček in ga odvrgla, nato je slekla še svoje hlače in se spustila z usti do njegovega mednožja.
V premčni kabini je CAR po carsko obdeloval s prsi obdarjeno Karin in ona se mu je predala. Ostala sta le v spodnjicah in CAR je pričel slačiti svoje spodnjice. Njena roka je počasi zdrsnila v njegovo mednožje. Karin se je dotaknila njegovega korenjaka pri tem pa zajela zrak in zažgolela kot ptica, a CAR ni vedel zakaj, ali zaradi njegove trdote ali zaradi njegove veličine. Počasi mu je z roko drsela gor in dol, zato se je prepustil užitku. Z drugo roko je slačila svoje tangice in se usedla na njegove noge. Njeni boki so se premikali in vrteli njeno telo, še vedno ga je držala v roki in ga drgnila. Želel si jo je in jo čvrsto prijel za boke. Želel jo je potisniti naprej in jo nasaditi na svojega korenjaka, a ona je predvidela ta gib in se naredila še težjo. Želela ga je mučiti, želela ga je z roko spraviti v ekstazo. Vedel je, da mu bo tako prehitro prišlo, a ona je trmasto vztrajala, drgnila z roko in migala z boki. Iz njenega glasu in glasnega vzdihovanja je spoznal, da ji to ugaja in jo spravlja v blaznost. Stegnil je svoji roki in poiskal njeni veliki in čudoviti dojki. Mečkal ju je in s prsti iskal nabrekle bradavice. Vzdihnila je in spustila glavo na njegove prsi, čutil je, da se je njeno telo streslo, kar je pomenilo, da ji je prišlo. Pustil jo je še trenutek ali dva, nato pa jo z rokama dvignil in jo nasadil na sebe. Njegov penis je gladko zdrknil v njeno vlažno in pohotno špranjo. Od užitka in slasti je vzdihnila. Zaprl je oči, ona pa je pričela mešati z boki. Takrat je nekdo potrkal na vrata in le-ta so se odprla. Pokazala se je skuštrana glava Lipnika.
»CAR a maš kak kondom? Ta moja se noče brez njega. Če bi imel čas bi iz enga avta potegnil zračnico in jo nataknil, sam da te ne bi motil, ampak saj veš, avti so »slauhloss.«
»Kak kondom! A si nor! Nimam, dol jo dej pa naj bo tih!« in z nogo zaprl vrata. Med tem je Karin vstala in se ulegla poleg njega. Zavrela mu je kri v glavi in postal je besen na Lipnika, ki mu je odžrl trenutek pred vrhuncem. Obrnila mu je hrbet in pokazala, da ji je dovolj. A CAR se ni vdal, vedel je, da zna in da zmore, zato jo je božal in poljubljal po hrbtu in vratu. Vedel je, kaj ženskam ugaja. Počasi je prešel na prsi in šele takrat je slišal njeno globoko in enakomerno dihanje. Spoznal je, da je vinjena Karin zaspala zadovoljena in potešena. Kaj pa jaz???? »O Lipnik, tole boš pa plačal.« je tiho rekel in se prijel za glavo.
Kot bi rekli doma, sonce se je že dvignilo nad hruško, ko je v barko vstopil Gregor. V salonu na klopi je v spodnjicah in ne pokrit spal Lipnik. Ozrl se je okoli in najprej na široko odprl vrata, da je spustil ven zatohli zrak in vse alkoholne hlape. Pogledal je proti kabinam in v eni opazil ležati Lipnikovo spremljevalko zgoraj brez, a še vedno v kavbojkah. Prižgal je radio, katerega je proti jutru izklopil Lipnik in slišal se je glas napovedovalke nacionalnega radia, ki je brala poročila.
»Diž se vojsko, dvanaest je sati!« je zavpil Gregor in potresel za rame spečega Lipnika.
»Ka si nor, a se ti je strgalo! Pusti me, kaj ne veš, da smo šele zaspali.« je nejevoljen Lipnik še z zaprtimi očmi nahrulil Grega.
Iz premčne kabine je v spodnjicah prišel CAR in vprašal: » A dvanajst je že?«
Zbudili so se vsi in počasi so prilezli iz svojih kabin kot martinčki, oz. povoženi martinčki. Eden je bil nenaspan,…. drugi še ni dobro spregledal,….. Karin je prišla samo v tangicah in modrcu, ter hitela na stranišče,….. Sonia se je izstrelila, iz sobe direktno ven iz salona in čez kokpit na pomol in pitaj Boga kam jo je potem odneslo.
Fantje so se prebudili, dekleta so zapustila barko in odšla s kraja zločina. Čez dobro uro, se je situacija umirila in vsi skupaj so pospravili razdejanje od prejšnjega večera.
»Čak, čak, a slišiš?« je vprašal CAR.
Vsi so prisluhnili in slišali so brnenje motorja in takrat se je njihova barka premaknila. Mitja se je povzpel kot mačka v kokpit in videl, kako se sosednja barka oddaljuje. Na barki je za krmilom stal le skipper, kateremu se je očitno vrnila moč, a vprašanje je, če se mu je vrnila ostrina. Sinoči je pokazal, da je dober pivec, še boljši pa je spalec, saj je zaspal, kar za mizo.
»EJ, kuda?« je Mitja zavpil za barko.
Ni dobil odgovora, skipper se ni niti obrnil in Mitja je spoznal, da je verjetno od včerajšnje glasbe še oglušel ali pa se dela gluhega. V tem času so v kokpit priskakljali še ostali trije člani morjeplovske posadke. Le nemo so lahko spremljali, kako se barka oddaljuje in z njo njihova dekleta.
»Je*eš babe, gremo na kavo, če ne mi bo herc ven vrglo!« je rekel Lipnik in so zaprli salon, ter odšli v konobo.
Pili so kavo v tišini in nihče ni rekel niti besede. A vendar je moral nekdo spregovoriti, zato se je Mitja obrnil proti Gregu: »Kje si pa ti spal?«
»Pri njih v barki. Baba me je zvlekla in me enostavno posilila. Ampak sem jo zaj*bal in sem se prepustil užitku, tako sploh ni prišlo do posilstva. Pa fantje ni bilo samo enkrat,….. trikrat čez celo noč. Tamal mi je zatekel, da bi si ga najraje v vato zavil, da se kje ne obdrgne. Boli kot hudič in revež je cel rdeč. Sreča, da so odšle, kajti še enega večera ne bi prenesel. Kaj pa vi?« in pogledal Mitjo.
»Enkrat, ampak počasi pa sigurno. Je pa trajalo. Bejba mi je najprej pokazala prstan, da mi je dala vedeti, da je poročena. Potem pa sem še jaz pokazal svojega in vrgla se je na mene kot tigrica.«
»Očitno se je splačalo priti na Olib, kajne?« je Gregor vprašal CARja.
»Pust me na miru, upraš tega idiota!« in pokazal s prstom na Lipnika. »Ej, sred seksa, ko mi je bilo najboljš, pa ta cepec uleti v kabino in me vpraša, če mam kondom. Ma da bi te….« in CAR dvigne roko, kot bi ga hotel udarit.
»In kaj si potem naredil?« je zanimalo Grega in pogledal Lipnika.
»Kaj ti čem razlagat. Rekla je: »Es gibt kein kondom, kein sex!« (*ni kondoma, ni seksa).
»In kaj je blo pol?«
»Ja pol sem ji pa rekel da ga lahka sam po*afa.«
»Innnnn?« so postali radovedni.
»Kaj in? Pol ga je pa dala v usta in ga po*afala. Mal preden mi je prišlo pa sem ji ga nabil in sva se šla »globoko grlo«, sam ona ni gledala tega filma, pa je bruhnila.«
»Kam je bruhnila?« je vprašal CAR.
»Ja na tla, menda ja ne po men!« je rekel Lipnik. »Tisto ko si prej brisal ni bil ajvar ampak …..«
Vsi so skoraj počili od smeha. Omizje se je nasmejalo iz srca in začele so padati zbadljivke,… nekaj CARju, nekaj pa je letelo na Lipnika. V resnici so bili zadovoljni in srečni. Kar je bilo, je bilo….. in bilo je več, kot so pričakovali. Lepo bodo spili kavo in se počasi pripravili za vrnitev v matično marino. Danes so preskočili zajtrk, nihče ni prosil za njega in Mitja je bil oproščen še enega dela. Mogoče bo čez nekaj časa zadišalo kakšno pivo, saj se klin s klinom izbija. Vendar napoved je bila slaba, veter in valovi ne bodo dovoljevali uživanje hmeljevih substanc.
Počasi so odrinili iz luke in napeli rjuhe, zategnili štrike in sploh ni bilo več važno, ali je Bavaria ali je kakšna druga znamka.
Danes so bili vsi jadralci.
Napisal: Novinec, na podlagi pisnega dovoljenja uporabe omenjenih nickov (CAR, MitjaP, Gregor.n., Lipnik)!
Morebitne podrobnosti iz zgodbe so zgolj naključne in nenamerne, ter neresnične!
Novinec
Sem se že ustrašil. 
